Na dan je prišlo mnenje pravne službe Evropske komisije, ki podpira slovenske argumente v tožbi proti Hrvaški. Kako pomembno je to mnenje za nadaljevanje postopka pred Sodiščem EU?

Objavljeno pravno mnenje je za nas pomembno, ker nas utrjuje v prepričanju, da so argumenti v naši tožbi upravičeni, nenazadnje so ga spisali vrhunski pravni strokovnjaki. Ali bo mnenje upoštevano v postopku, bo odvisno od sodišča. A zdaj je javno znano in nihče ga ne more ignorirati, čeprav formalno ni zavezujoče.

Da ga komisija ni sprejela, je njena avtonomna presoja, s katero se ne smemo strinjati. Moramo povzdigniti glas, kajti EU je skupen projekt in Slovenija želi k evropski zgodbi prispevati najboljše. EU brez zavezanosti demokratičnim vrednotam in vladavini prava ne more obstati, zato je tako pomembno, da države povzdignemo glas, ko gre za varovanje teh vrednot, da ne bo prevladal argument moči nad močjo argumenta.

Evropska komisija bi morala pravno mnenje upoštevati in ga preliti v politično oceno, s katero bi Hrvaško pozvala k takojšnji implementaciji arbitražne odločbe, ki je po mednarodnem pravu zavezujoča. Verjamem, da bo imelo sodišče v Luxembourgu dovolj dejstev na mizi, da se odloči, kot je pravilno, da Hrvaški sporoči, da krši pravo EU. To bo dodaten pritisk na sosedo, da odločbo implementira.

Kako komentirate odzive Evropske komisije na objavo tega pravnega mnenja?

Komisija je v več pisnih ocenah, podpisanih s strani predsednika Jean-Clauda Junckerja in prvega podpredsednika Fransa Timmermansa povedala, da odločba velja in jo je treba uresničiti. Šele v zadnjem času je začela neprimerno politizirati to vprašanje.

Politizacija je v tem primeru slaba za prihodnje delovanje komisije in tudi za prihodnost EU. S tožbo smo želeli prestaviti politični konflikt na pravno raven, kajti na političnem področju ni bilo mogoče doseči dogovora s Hrvaško.

Kar me je negativno presenetilo, pa je, da se na domačem političnem prizorišču že oglašajo nekateri predstavniki NSi in SDS, ki želijo dodatno zmanjševati našo argumentacijo ali pomen naše tožbe na evropski ravni. Spet ni enotnosti, spet nekdo želi za ceno škodovanja slovenskim interesom pokazati, da misli drugače, pri čemer misli napačno, kajti tožba je zanesljivo prava pot. Obžalujem, da Slovenci ne znamo skupaj varovati slovenskih interesov.

Nespoštovanje arbitraže je slab zgled tudi za države Zahodnega Balkana. Kako naj torej EU prepričljivo uveljavlja argument, da morajo spoštovati vladavino prava, če dopušča, da ena od ključnih držav v regiji, ki je že članica EU, evidentno krši to in še nekatere druge pravne zaveze.

Premier Marjan Šarec je dobil vabilo hrvaškega kolega Andreja Plenkovića na obisk. Bi mu svetovali, naj gre?

To bo odločitev predsednika vlade. Če pa me bo vprašal za nasvet, mu bom dejal, da je pomembno, da se prej ali slej sreča s Plenkovićem, saj moramo s sosedami ohranjati stike na vseh ravneh. S Hrvaško imamo v marsičem zelo dobre odnose, od gospodarstva do kulture, in ne smemo zaradi nekaj spornih zadev, kot sta arbitraža in Ljubljanska banka (LB), zanemariti pozitivnih odnosov.

Pomembno pa je, da bo predsednik vlade vztrajal, kot sem sam, da se glede arbitraže lahko pogovarjamo le o tem, kako in kdaj bomo skupno izvršili arbitražno odločbo. Da bi ponovno odpirali pogajanja na ravni izpred 20 ali 25 let, bi bilo zelo nevarno. S tem bi dali signal, da odločba ne velja. Zato se lahko pogovarjamo samo o implementaciji.

Zakaj ste potem v koalicijsko pogodbo zapisali, da si boste prizadevali "za reševanje vseh odprtih vprašanj s Hrvaško, tudi vprašanja meje"?

Šlo je za redakcijsko napako. Seveda bomo reševali vsa odprta vprašanja, pri čemer je jasno, da je vprašanje določitve meje rešeno z arbitražno odločbo. Le uresničiti jo je treba.

Sicer pa se bova s predsednikom vlade v prihodnjih tednih pogovorila o zunanji politiki, predvsem glede predsedovanja EU, ki se bliža, in drugih zadev, od brexita do odnosov s sosedami. Marsikatero od teh vprašanj zadeva tudi kak drug resor, npr. finančno ministrstvo pri vprašanju LB ali delovanje policije in inšpektorjev pri izvajanju arbitražne odločbe.

Seveda bodo pritiski in nesoglasja. Tako kot to zdaj doživljamo glede arbitraže, ko so v igri politični interesi, tudi interesi, ki presegajo zgolj raven dveh držav. Govorimo o EU, kjer se strankarska politika vse bolj vpleta v razmerja, ki jih urejajo komisija in druge institucije. Priča smo spremembam unije, v kateri pa mora imeti Slovenija še naprej aktivno vlogo.

Svoje zahteve in pobude moramo jasno izražati, povedati, kaj so za nas evropske vrednote, skupni cilji. In se upreti vsem radikalizmom, tako levim kot desnim, ki želijo pravzaprav škoditi evropski zgodbi in ljudem. Če se moramo za kaj zavzemati radikalno, se moramo za normalen način življenja. Takšen, ki smo ga po osamosvojitvi počasi vzpostavili in ga z Evropo delimo - da lahko naši mladi študirajo v tujini in tuji pri nas, da lahko naši kulturniki gostujejo v tujini in tuji pri nas, da znanstveniki nemoteno izmenjujejo svoje znanje, skratka, da imamo relativno odprte meje.

Če se bomo spet zapletali v ideološke spore ali celo dovolili prevlado radikalnih struj, bo te zgodbe konec.

Kako bi se soočili s krepitvijo nacionalizmov v Evropi?

Z aktivnim državljanstvom vseh nas, ki verjamemo v svobodo, človekove pravice in miroljubno sožitje brez skrajnosti, v odprto družbo, seveda ob določeni meri varnosti. A to ne sme pomeniti nekritičnega zapiranja pred svetom ali odrekanja pomoči tistim, ki jo res potrebujejo. Evropa mora ostati solidarna. Po drugi strani mora preprečiti množične ilegalne migracije, saj ne more v svoje okolje uspešno integrirati toliko ljudi.

Treba se je tudi odzivati na negativne pojave, od sovražnega govora, hujskanja do vzpostavljanja paravojaških enot. Proti temu je treba nastopiti zelo odločno in takoj.

Kako se Slovenija pripravlja na predsedovanje EU v drugi polovici leta 2021?

S pripravami smo začeli že v prejšnji vladi. V zadnjem letu smo naredili pomembne korake glede kadrovske in finančne politike ter drugih oblik organiziranosti. A ta hip še zdaleč nismo pripravljeni in temu bo treba dati absolutno prioriteto. O tem sem že govoril s predsednikom vlade. Primanjkuje nam kadrov, državo bo to tudi nekaj stalo - ocenjujemo nekje na 70 milijonov evrov. Govorim o najnujnejšem, ne o kakem luksuzu, kajti Slovenija mora biti temu logistično in kadrovsko kos. Predsedovanje je za Slovenijo velika priložnost in obenem odgovornost.

Kadrovsko ste presenetili z imenovanjem nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča na položaj državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu, ki bo menda prvi nediplomat na tem položaju doslej.

Ni pogoj, da državni sekretar pride iz vrst diplomatov. Prihaja pa druga državna sekretarka, Simona Leskovar, izkušena diplomatka. Božiča sem izbral, ker je mednarodno izkušen in ima povezave marsikje po svetu. Deloval je v različnih mednarodnih okoljih. Hkrati je zelo dober organizator in je zavezan istim evropskim vrednotam, ki jih zagovarjam sam. Verjamem, da bo Božič pripomogel k uravnoteženosti.

Poudariti sicer moram, da z nikomer ne bomo prekinjali dobrih odnosov ali jih omejevali. Nasprotno, kjer odnosi dobro potekajo, jih bomo nadgrajevali. Na določenih področjih - zlasti v odnosih z ZDA - pa moramo vzpostaviti več stika, sodelovanja, kajti ZDA so naša strateška zaveznica. Razumem sicer, da predsednik ZDA zdaj izvaja za Evropo zaskrbljujoče politike, še posebej, ko se napoveduje trgovinska vojna. Pa vendar - mi smo zavezniki in ZDA so na svetovnem parketu izjemno pomemben dejavnik.

A to ne bo šlo na račun kake druge države. Tudi z Rusijo ne želim v ničemer poslabšati odnosov.

Prihodnji teden potujete v New York na zasedanje Generalne skupščine ZN. Kam vas bo potem vodila prva uradna pot?

V New Yorku bom skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem sodeloval na začetku zasedanja GS ZN. Predsednik bo predstavil naša stališča na najvišji ravni, sam se bom aktivno udeležil nekaterih dogodkov, predvidevam tudi šest ali sedem dvostranskih srečanj. V New Yorku se bom prvič sestal tudi s kolegi iz EU ter sodeloval na večerji zunanjih ministrov Nata in še nekaterih povabljenih držav. Vabilo ameriškega kolega Mika Pompea sem z veseljem sprejel in upam, da bo čas tudi za kakšen neformalen pogovor z njim. Nato bo verjetno sledilo moje potovanje v Luksemburg na zasedanje zunanjih ministrov EU, glede dvostranskih stikov pa še pripravljam načrt izvedbe. Zagotovo se bom najprej skušal srečati z zunanjimi ministri pomembnejših evropskih držav, predvsem pa s kolegi sosednjih držav. Zdi se mi pomembno, da so dobrososedski odnosi izpostavljeni.

Kako ocenjujete potezo premierja Šarca, da je v svoj kabinet imenoval Damirja Črnčeca?

To imenovanje me je nekoliko presenetilo. Prepuščam predsedniku vlade, da opravi dodaten premislek, ki ga je že nakazal. Mislim, da je treba od tu gledati naprej, kako bo Črnčec opravljal svoje delo. Pričakujem, da ne bo deloval kot v preteklosti, ko je dajal radikalne in neprimerne izjave, ampak se bo strokovno posvetil svojemu delu.

Še preden je nova vlada prisegla, je nastal vihar zaradi napovedi o spremembi davkov. Kritiki ocenjujejo, da bo nova vlada vzpostavila "Venezuelo".

Prav tovrstno primerjanje Slovenije z Venezuelo je primer skrajnega ideološkega diskurza, ki nam ne koristi. Povzroča enako radikalne odzive na drugi strani in to je nikoli končana zgodba. Že kot predsednik SMC sem poudaril, da si bom v vladi prizadeval, da ne poslabšamo stanja v gospodarstvu. Nasprotno, moramo ga še naprej podpirati in izboljševati poslovno okolje.

V vladi bom glas, ki bo šel v smeri podpore gospodarstvu, a bom hkrati, ker smo socialno-liberalna stranka, dvigal glas za vse tiste, ki jim v naši državi ni lahko živeti in potrebujejo več podpore.