Najprej hvala, ker ste si vzeli čas za intervju z nami. Zdi se, da si za medije ne vzamete veliko časa, medtem ko si dajo mediji z vami kar veliko opravka. Ste, preden ste postali rektor, pričakovali, da bo to prineslo takšno medijsko izpostavljenost?

Hvala za priložnost in pozdrav vsem, ki spremljajo portal Regional Obala. Sicer ne bi rekel, da si za medije ne jemljem časa. Kvečjemu obratno. Pogosto bi imel medijem in javnosti marsikaj koristnega in zanimivega sporočiti ter komunicirati, pa za slednje iz takih ali drugačnih razlogov ni prave priložnosti. Glede pričakovanj - slednja izvirajo iz mojih neprecenljivih izkušenj, ki sem jih pridobil v tujini, s poudarkom na anglosaksonskem svetu. Tam načina medijskih prispevkov, ki lahko kadarkoli bazirajo zgolj na lažeh in natolcevanjih, vsaj v recimo temu resnih medijih, rektorji niso deležni. V tem pogledu me situacija v Sloveniji ni toliko presenetila kot razočarala.

Vrhunec pranja umazanega perila v javnosti se je zgodil lani ob zloglasnem pismu “stoterice”. Podpisani profesorji, vaši kolegi, so vam očitali predvsem avtoritarno vodenje in uničevanje ugleda Univerze. Zakaj menite, da so vam očitali omenjene stvari?

"Stoterica", ki je bila v prvotni verziji 89-terica, je v resnici 31 doktorjev, sedem asistentov, pet strokovnih delavcev in kar 46 študentov. Takšno izkoriščanje študentov je zagotovo sporno. Večina dogodkov, ki se dogajajo na Univerzi na Primorskem v zvezi z medijskimi akcijami manjšine, je povezanih izključno in predvsem z borbo za denar. Na žalost. Mnogi, ki so bili vajeni lagodnega življenja, tega danes več niso deležni. In od tu izvira bolečina. Pakiranje tovrstne bolečine v floskule »avtoritarnega vodenja« ali celo »uničevanja ugleda« so paradoksalne. Prav tistih z bolečino namreč ne ustavi niti kaljenje ugleda. Za doseganje svojega cilja, torej ponovno lagodnega življenja na račun davkoplačevalcev, so pripravljeni storiti prav vse.

Ob omenjenih očitkih so se pojavljali tudi očitki o spornem zaposlovanju, celo nepotizmu, onemogočanju nadzora Univerze, nadziranju elektronske pošte zaposlenim in še in še bi lahko naštevali, … Ob vsem tem pa so vam podpisani očitali še izogibanje pojasnilom. Vaša pojasnila so res le s težavo prišla v javnost, nam lahko sedaj podate razlago za očitane stvari?

Nepotizem je lasten tistim, ki želijo prevzeti Univerzo, meni ne. Onemogočanje nadzora prav tako. Zelo veliko truda in vztrajnosti je bilo potrebnega za izvedbo načrtne, a nujne kadrovske in finančne reorganizacije Univerze. In prav s tem smo razbili klane nepotizma, želje po ne-nadzoru, nenamenske porabe sredstev, ki so me čakale kot darila bivših rektorjev in tako imenovane skrhane odnose, za katerimi se ponovno skrivajo zgolj tisti, ki jim je odvzeto lagodno življenje na račun proračunskih jasli. Sam tega nisem dovolil, ne dovoljujem in na tovrsten način nikoli ne bom pristal.

Javnosti pa medtem niso preveč zanimala vaša razkritja o nerazumnih izplačilih nekaterih akademikov z Univerze. Zgolj deset najbolje plačanih je denimo v letu 2013 zaslužilo skoraj 600.000 evrov. Kako komentirate te visoke prejemke in nezainteresiranost javnosti za te podatke?

600.000 evrov se zdi res visoka cifra, vendar jo dajmo primerjati z 905.752 iz leta 2009, pa z 833.252 evrov iz leta 2010, pa 791.184 evrov iz leta 2011 – torej vse preden sem z nastopom mandata rektorja začel izvajati boleče ukrepe. Ker sem najprej in predvsem matematik, naj navedem natančno številko, in sicer 590.739. V tej številki sem sam recimo šele na tretjem mestu po prejetih izplačilih, kar potrjuje paradoks tudi iz državne uprave, kjer predsednika vlade po izplačilu prejemkov bistveno prehitevajo razni direktorji skladov in javnih podjetij. Vsekakor pa je številka 590.739 evrov bistveno, in poudarjam bistveno nižja od številke 905.752 evrov, ki je bila nedopustno izplačevana v prejšnjem mandatu.

Slabo leto po tem je KPK razkrila visoka izplačila honorarjev javnih uslužbencev, afera “Setnikar Cankar” je močno omajala ugled sestrske Univerze v Ljubljani. Težave s previsokimi izplačili honorarjev so imeli tudi v Mariboru, medtem ko je UP visoke honorarje močno omejila. Kako vam je to uspelo?

Afera KPK in sedaj že bivše-bivše ministrice je pravzaprav dokaz pravilnosti usmeritve in strategije, ki sem jo ubral na Univerzi na Primorskem in ki je tako močna bolečina peščice. Moje razmišljanje je sledeče: nujna, premišljena in jasno začrtana kadrovska in finančna reorganizacija Univerze je namreč pravilno izkazala, da smo eni redkih v Sloveniji ohranili ugled! Je očitek krhanja ugleda UP res na mestu? Povprečne avtorske honorarje na mesec, ki so se v mandatu prejšnjega rektorja izplačevali v povprečni višini 108.000 evrov mesečno, sem uspel znižati na povprečno 40.000 evrov v mojem mandatu. To je dokaz trdnega dela. In to je vzrok bolečine peščice.

Ob tem ste se morali kot rektor ukvarjati tudi z nekaterimi starimi grehi. Ob tem mislim na nepravilnosti, ki so se dogajale na Fakulteti za management. Kaj bo z nesrečnimi diplomanti, so njihove diplome veljavne? Kaj lahko na tem mestu storite kot Univerza?

Stari grehi so tako rekoč rak rana slovenskega prostora. Okostnjaki, ki te vedno znova čakajo v praktično v vsaki omari, so nekaj, kar bi morali zakonsko odpraviti. V mislih imam najmanj zakonsko regulacijo določil primopredaje. Slednja je danes zgolj priložnost za foto-termin odhajajočih, ki si želijo še zadnje pojavnosti v medijih. Papir, če do njega sploh pride, pa je večinoma nepopisan, in ne vsebuje ključnih podatkov in problemov, ki lahko finančno uničijo sistem. Za slednje bi morali vsi, ki primopredajo izvajajo, kazensko odgovarjati! Brez datumske zapadlosti odgovornosti. In to tudi premoženjsko.

Izteka se vaš štiriletni mandat na čelu Univerze. Kateri so tisti dosežki, na katere ste še posebej ponosni, da ste jih izpeljali?

Najbolj bi izpostavil že omenjeno kadrovsko in finančno reorganizacijo Univerze. To nam je v turbulentnih časih ohranilo ugled. Visoka stopnja kakovosti programov, ki jih izvajamo. Intenzivno urejanje odnosov s študenti, saj so prav oni temelj vsake univerze in s pravilno stopnjo njihovega zastopanja in sodelovanja sem glede prihodnosti Univerze na Primorskem optimističen. Predvsem pa sem ponosen na začetek strateškega usmerjanja in odpiranja t.i. BRIC trgov, kjer smo v Indiji letos kot prva tuja univerza na eni tamkajšnjih uglednejših zasebnih univerz odprli Informacijsko točko Univerze na Primorskem.

Težave za razvoj Univerze sicer na drugi strani tičijo v podfinanciranju Univerze s strani države. Pravite, da se visokošolstvo preveč centralizira, kako bi se lahko to spremenilo?

Dejstvo pretirane fluktuacije ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, se odraža tudi v problemih, ki so v resorju prisotni že kar desetletja. Vsak minister ali ministrica nekaj obljubi, skuša popraviti, pred realnim sadom obljube pa se mora posloviti. Vendar se da tudi iz slabih okoliščin marsikaj izluščiti, in ravno to dejstvo relativno pogoste menjave v zadnjih mesecih nam je v prizadevanjih in aktivnostih Rektorske konference na mojo pobudo prineslo konkreten predlog nove sheme financiranja v visokem šolstvu. Lahko smo samo zadovoljni, da je nova ministrica, odlična poznavalka visokega šolstva, prepoznala priložnost in si takoj vzela čas, se s predlogom seznanila in verjamem, da ga bomo s skupnimi močmi tudi pospremili do čimprejšnjega zakonodajalnega postopka.

Univerza ima kljub temu, da obstaja že več kot deset let, še vedno številne infrastrukturne probleme. Fakultete so raztresene po celi Obali in širše, gradnje kampusov se vlečejo že leta in leta, številni objekti, preneseni v last Univerze, propadajo. Kdaj in kako bi se lahko uredile stvari na tem področju?

Urejanje infrastrukture je premo sorazmerno povezano z višino sredstev. In ko je, če se lahko tako izrazim, v državi suša, so pričakovanja, da bi izvajali visoko stroškovne projekte, nekoliko utopična. Kot znanstvenik ohranjam realističen pogled na situacijo. In kljub vsemu nam je uspelo pridobiti potrebna sredstva za dokončanje strateško pomembnega projekta Livad, hkrati pa še s strani resornega ministrstva brezplačno pridobiti prostore srednje kovinarske šole v Kopru. Oboje daje zadostno podlago za ureditev večine perečih prostorskih problemov naše Univerze.

V kakšni smeri sicer vidite nadaljnji razvoj Univerze?

Odprtost v svet, s poudarkom na razvijajočih ekonomijah držav BRIC in jasna pozicioniranost in kakovost doma.

Zdi se, da so vaše vizije glede razvoja še precej žive. Do konca meseca je rok za oddajo kandidatur za rektorske volitve, ki se bodo odvile v jeseni. Se boste ponovno podali v bitko za rektorski stolček?

Tako kot sem lojalen znanosti in akademskemu svetu, tako sem najprej sporočil novico o kandidaturi članom kolegija dekanov, na nek način najožjim sodelavcem, ki se jim moram v prvi vrsti zahvaliti za do sedaj izpeljane napore. Seznanil sem jih, da sprejemam ponovno kandidaturo. Sedaj lahko to potrdim tudi vam. Sem v formi in dodobra segret, če se lahko tako izrazim, da svojo energijo usmerim v razvoj univerze, predvsem pa vem, kaj je potrebno nadaljevati. V tem mandatu sem bil dodobra seznanjen s tem, česa se ne sme. Vztrajam pri enakopravni obravnavi študentov kot ključnega deležnika razvoja univerze in pri doslednem izvajanju študentskih pravic. In predvsem zato se bom boril še naprej, da tisti, ki želijo Univerzo na Primorskem upogniti in finančno izčrpati, v teh svojih željah ne bodo uspeli.