MARKO POGAČNIK NA UNESCOVEM SEZNAMU: Na celem svetu jih je le 56

Svet

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova bo v petek v Parizu kiparja Marka Pogačnika imenovala za Unescovega umetnika za mir. S prestižnim nazivom se lahko pohvali le 56 umetnikov ali umetniških kolektivov iz vsega sveta. V dejavnosti Unesca se bo Pogačnik vključil predvsem na področju, ki povezuje človeka in biosfero.

Tako bo predvidoma že marca nagovoril 4. svetovni kongres o zalogah biosfere v perujski Limi, septembra bo vodil delavnico na 7. Unescovi globalni konferenci o geoparkih v britanskem Torquayu, pozno spomladi ali zgodaj poleti pa se bo vrnil na Irsko v geopark Burren in na pečine Moher.

Umetnik za mir se v projekte Unesca dejavno vključuje dve leti, naziv pa obdrži vse življenje. Eno od poslanstev umetnikov za mir je osveščanje javnosti o delovanju in ciljih Unesca, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Pogačnikovo zdravljenje Zemlje

Pogačnik se bo z nazivom pridružil slovitim umetniškim imenom, kot so dirigent Valerij Gergijev, arhitektka Zaha Hadid, glasbenik in nekdanji brazilski kulturni minister Gilberto Gil in Svetovni orkester za mir.

Marko Pogačnik (1944), ki je leta 1967 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je bil med drugim ustanovni član legendarnega gibanja OHO, ter v 70. letih med somišljeniki pobudnik komune v primorski vasi Šempas. Med drugim je oblikoval slovenski državni grb.

Lastna zdravilska metoda litopunktura

Že desetletja se ukvarja s krajinsko umetnostjo ter z zdravljenjem Zemlje s pomočjo svoje lastne metode, ki jo je poimenoval litopunktura. S tem je že od začetka poudarjal potrebo po iskanju sožitja z Zemljo, poosebljeno v konceptu Gaie kot panteističnega načina sobivanja planeta in življenja na njem. Te posege je izvajal po vsem svetu, zelo odmevno v Benetkah, na meji med Irsko in Severno Irsko ter v ekvadorskem Quitu.

Je avtor več knjig, kot so Ljubljanski trikotnik, Elementarna bitja, Ko se boginja vrne ter Zdravljenje zemlje, zdravljenje sebe, ki so bile prevedene v številne jezike. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada.

Deli novico: