Manifest (2.del): Znotraj Univerze na Primorskem je najprej treba doseči dialog in sodelovanje

Koper

Ali je res, da je Univerza na Primorskem izgubila svojo notranjo in zunanjo identiteto? Kandidat za rektorja prof. dr. Roberto Biloslavo na vprašanje odgovarja pritrdilno. Svoje videnje aktualne situacije je strnil v manifest, v katerem izpostavlja probleme, predlaga potencialne rešitve in nagovarja tako univerzitetno, kot lokalno in širšo skupnost k sooblikovanju te družbeno pomembne institucije.

Objavljamo nadaljevanje 1. dela manifesta prof. dr. Roberta Biloslava, do katerega lahko dostopate s klikom TUKAJ.

Ključ v povezovanju

Tržno naravnani aplikativni projekti v sodelovanju z uporabniki na področju kulture, zdravja, prehrane, mediteranskih kultur, turizma, informacijske tehnologije, vseživljenjskega učenja, prestrukturiranja podjetij, logistike in varovanja okolja bi lahko neposredno prispevali k dvigu kakovosti bivanja v regiji. Obenem se ti projekti izjemno dobro vključujejo v strategijo pametne specializacije, ki naj bi Sloveniji omogočila, da preide od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov. Znanje, pridobljeno s temi projekti, bi lahko prenesli v magistrske in doktorske naloge ter mednarodne publikacije, kar bi UP postavilo ob bok uveljavljenim raziskovalnim univerzam. Sodobna raziskovalna paradigma namreč izhaja iz teze, da je potrebno v raziskovanje neposredno vključiti čim širši krog deležnikov vključno z uporabniki, industrijo, državo in širšo družbo (t. i. quadruple helix). S tem bi se UP najprej uveljavila kot primer dobre prakse sodelovanja z gospodarstvom in lokalnim okoljem, v prihodnosti pa postala ena izmed skupnosti znanja in inovacij, ki jih na različnih lokacijah po Evropi vzpostavlja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Slednje bi dopolnili še projekti strateškega predvidevanja (t. i. strategic foresight), s katerimi bi financirali in spodbujali delo raziskovalcev na še neraziskanih področjih, ki bodo lahko čez nekaj let predstavljala osrednja polja raziskovanja znotraj posameznih ved.     

Ob tem ne moremo iti mimo premišljenega izbora stroke in posameznikov, ki so s svojim delom že dosegli uveljavitev v slovenskem in mednarodnem znanstvenem prostoru, ter obenem omogočiti pogoje za ustvarjanje splošnega ugleda univerze. V tem smislu morajo biti čim prej izpolnjeni zaposlitveni, raziskovalni in bivanjski pogoji, da obdržimo najodličnejše in perspektivne mlajše sodelavce, ki bodo lahko optimalno delovali v univerzitetni skupnosti. Ob bok domačim je potrebno pripeljati tuje mednarodno uveljavljene pedagoge in raziskovalce, ki bodo v UP prepoznali izzive za svoje raziskovalno delo.

Z razvojem znanja krepitev Primorske kot regije

Sodelavci iz tujine bi lahko na univerzi pomagali graditi raziskovalne skupine, prenašali svoje znanje na mlajše kolege in se vključevali v vse sfere javnega življenja. Slednje bi nedvomno pripomoglo k vzpostavitvi osnov za krepitev Primorske kot regije, temelječe na razvoju znanja. Za učinkovitejši razvoj raziskovalnega dela moramo zasnovati sodobnejše doktorske študijske programe, ki bodo omogočali srečevanje doktorskih kandidatov in najboljših raziskovalcev različnih ved. Izmenjava mnenj, pogledov in izkušenj bi prispevala k preseganju prevzetih vzorcev in s tem uveljavljenju novih inovativnih idej ter alternativnih pogledov na prevladujočo politično-ekonomsko paradigmo, s čimer želimo univerzitetniki na svoj način prispevati k reševanju kriznih razmer. UP mora poleg študijskih in raziskovalnih programov, ki so neposredno usmerjeni v zagotavljanje družbene blaginje, negovati in razvijati posamične članice in programe, katerih temeljno poslanstvo je premislek družbe in družbenega. Slednje je nujno potrebno, da lahko gospodarska in širša družbena sfera uspešno in učinkovito sodelujeta. 

Prostor urejenih odnosov in zaupanja med zaposlenimi

Skrajni čas je, da UP postane tudi prostor urejenih odnosov in zaupanja med zaposlenimi. Sedanji kontekst, ko se dve struji medsebojno izčrpavata do onemoglosti in ko se ljudi označuje po pripadnosti, vsekakor ni plodovit. Zato je nujno preseči stanje skrajne skrhanosti in vzpostaviti pogoje oziroma okolje, v katerem bodo zaposleni z veseljem delali, v katerem bo veljalo medsebojno spoštovanje in priznavanje vseh v univerzitetni hierarhiji. Dobro delo, ne le raziskovalno ali pedagoško, mora biti ustrezno nagrajevano.

Avtonomija univerze

Kot pomembno točko izpostavljam tudi uveljavitev avtonomije univerze do države. Avtonomija najprej izhaja iz univerze same, kjer mora biti s pomočjo ustreznih aktov ter ob upoštevanju akademskega dialoga zagotovljeno delovanje univerze od spodaj navzgor, ki poteka od strok pri članicah do univerzitetne skupnosti pod vodstvom senata in upravnega odbora. Avtonomija univerze zahteva tudi prevzemanje odgovornosti, pri čemer rektor predstavlja prvega med enakimi. Avtonomija pomeni tudi ustrezne finančne okvire, za kar je potrebno urejeno komuniciranje z državo in drugimi financerji. Slednje je možno le ob poenotenju univerzitetnih akterjev okoli temeljnih razvojnih vprašanj institucije.

Razreševanje prostorske problematike

Ni mogoče spregledati niti pereče problematike prostorske ureditve ali bolje rečeno čimprejšnje zagotovitve osnovnih prostorskih pogojev za normalno delo univerze in njenih članic. V prvi plan postavljam hitro dokončanje že tekočih gradbenih projektov oziroma predajo novih objektov v čimprejšnjo uporabo za znanstvene in pedagoške potrebe (npr. prvi stolpič načrtovanega kampusa v izolskih Livadah), zagotovitev operativne ekipe za sanacijo Servitskega samostana in aktivno reševanje prostorskih razmer PeF ter FM s pomočjo lokacije nekdanje srednje kovinarske šole. Ob tem pa je potrebno pridobiti prepotrebna študentska ležišča bodisi v okviru že sprejetih gradbenih projektov ali drugi rešitev, ki jih podpira študentska in lokalna skupnost. 

Iz vsega naštetega izhaja, da ima Univerza na Primorskem še mnogo neizkoriščenih potencialov, ki jih lahko z medsebojnim povezovanjem in ustvarjanjem sinergij izrabimo za zagotavljanje trajnostnega razvoja tako lokalnega, kot širšega nacionalnega ter ne nazadnje mednarodnega prostora. Prepričan sem, da se lahko Univerza na Primorskem prelevi v medgeneracijsko, medkulturno in medprostorsko središče razvoja Primorske.

Deli novico: