Majcnova s podporo na matičnem odboru

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji predstavitev kandidatke za ministrico za okolje in prostor Irene Majcen ocenil kot ustrezno. Za ustreznost predstavitve je glasovalo deset poslancev, kot neustrezno pa jo je ocenilo pet poslancev.

Majcnova je v predstavitvi izpostavila, da bo treba na področju politike odpadkov pripraviti rešitve, ki bodo ustreznejše trenutnim razmeram. Tu je odgovorila na vprašanje glede odpadnih vozil, kjer letno neznano kam "izgine" na tisoče vozil, ki so odjavljena iz prometa. "Za vozila je sistem vodenja evidence zagotovljen, verjetno bo treba spremljati tudi, komu se vozilo odda v nadaljnjo razgradnjo," je dejala.

Večkrat je poudarila, da je ministrstvo za okolje in prostor kadrovsko v zelo slabi kondiciji. "Vsega se zato naenkrat ne bomo mogli lotiti. Postaviti bo treba časovnice vsaj za nujne stvari," je pojasnila. Poskušala bo zmanjšati število postopkov, ki tečejo proti Sloveniji iz Bruslja, predvsem pa preprečiti, da ne bo prišlo do kazni.

Neprevzemanje odpadne embalaže je po njenem mnenju težava, ki je večplastna. "Zavračanje prevzema bo treba dodelati in ugotoviti ali je to cenovno tako vrednostna tehnologija ali bo treba pristopiti k pomoči ali gre le za manever, kako pridobiti dodatna sredstva," je dejala.

Na vprašanje, ali bo zaradi vse večjih posledic podnebnih sprememb ponovno obudila posebno službo, ki se bo ukvarjala s preprečevanjem in prilagajanjem na podnebne spremembe, je Majcnova odgovorila, da so že sedaj na Agenciji RS za okolje strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem. Če bodo ugotovili, da to ni zadostno, pa bodo razmišljali o dodatnih rešitvah.

Majcnova organiziranost nevladnih društev ocenjuje kot dobro, ne predstavlja pa si, da bi kje dobila dodatna sredstva za njihovo financiranje.

"Problema trdih delcev in ozona sta segmenta, ki se jim zdaj intenzivno posvečamo z ukrepi, ki preprečujejo to problematiko," Tu je omenila urejanje pretočnosti prometa v mestih ter sofinanciranja izboljšav pri kurjenju preko Eko sklada.

Glede sanacije po naravnih nesrečah, kjer je omenila, da bodo potrebne spremembe, je poudarila, da se sprašuje, ali ne bi bilo mnogo bolje sprejemati več preventivnih ukrepov. "Se pa res ne da sanirati vseh škod le s preventivo. Pomemben je pristop k sanaciji, se pa tudi meni zastavlja vprašanje, zakaj sanacija Posočja traja že deset let," je dodala.

Deli novico: