Ugotovitve preiskave, ki jo je Furs sprožil pred dvema letoma, povzetek poročilo pa je finančno ministrstvo posredovalo državnemu zboru, kažejo, da IPS-podjetja poslujejo z verigo podizvajalcev. Eden od členov v tej verigi je t. i. "missing trader" ali drugače rečeno družba, prek katere potekajo utaje davkov. Zadnji člen v verigi pa dviguje nedokumentirano gotovino, ki služi dodatnemu plačevanju zaposlenih, plačilu za delo na črno in tudi provizijam, dodajajo na portalu. Tak model je, kot izhaja iz mnenja Fursa, podlaga za netransparentno poslovanje.

Poročilo finančne uprave ima sicer oznako davčne tajnosti, zato je bil javnosti predstavljen le povzetek. Na Fursu ne želijo biti bolj konkretni glede ugotovljenih nepravilnosti, pri čemer izgovarjajo na davčno tajnost konkretnih zavezancev. Iz povzetka poročila pa sicer izhaja, da vsa IPS-podjetja – z Luko jih sodeluje 36 – delujejo na podoben način.

Konkretnejših pojasnil niso dali niti na ministrstvu za finance, saj da so vsi postopki v pristojnosti Fursa, prav tako pa ministrstvo ni pristojno za spreminjanje poslovnega modela celotne Luke, kaj naj bi bila ena od izvornih težav.

Ugotovitev iz poročila sicer niso posredovali policiji, kar so za portal potrdili na v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Koper. So pa napovedali, da bodo navedbe, ki se v zvezi z IPS-i pojavljajo v medijih, preverili.

Da bi zaposlili vse delavce, ni verjetno

Med ukrepi, ki bi sporne poslovne modele preprečili, Furs omenja zaposlitev vseh potrebnih delavcev v Luki oziroma izključno pri IPS-ih, ki redno plačujejo davčne obveznosti in imajo urejen status v stilu agencij za posredovanje delovne sile.

V Luki Koper so v odzivu na ugotovitve poročila poudarili, da sodeluje le z IPS-podjetji, redko z njihovimi 'prvimi' podizvajalci. S tretjimi ali naslednjimi členi v verigi pa da nimajo nobene povezave, zato tudi niso odgovorni za zlorabe, ki da se sicer lahko dogajajo v katerem koli podjetju v Sloveniji.

Konec prejšnjega meseca je bilov pristanišču 1233 veljavnih dovolilnic za delavce IPS-ov. 71 odstotkov jih je bilo zaposlenih pri IPS-ih, 17 odstotkov pri njihovih podizvajalcih, preostali odstotek pa predstavljajo študenti.

Kot pojasnjujejo v Luki Koper, bi bila neposredna zaposlitev delavcev nevzdržna, saj da nobeno pristanišče na svetu ne izvaja svojih storitev le z lastnimi zaposlenimi. Luka ima sicer 1.071 zaposlenih, od tega so v zadnjih štirih letih zaposlili okoli 50 novih delavcev.

Luka lahko pogodbe z IPS-i prekine kadarkoli, tudi brez krivdnega razloga. Nedavno so tako prekinili sodelovanje z družbo Encon in z njo povezano družbo Meol, za katero je inšpektorat ugotovil, da njen način delovanja ustreza posredovanju delovne sile, za kar pa družba ni registrirana. V Luki odločbo sicer izpodbijajo.
Delavci so medtem prešli k drugim 'gazdam', kjer za isto delo dobijo še manj. Kot smo že poročali, se urne postavke razlikujejo med IPS-i, nekateri pa delavce plačujejo tudi na tono pretovorjenega blaga.

Prav tako ni skrivnost, da delavci IPS-ov opravijo številne nadure, ki jih, če bi bili zaposleni neposredno v Luki Koper, ne bi. V Luki imajo sistem, ki prek dovolilnic beleži, koliko časa je posamezni delavec v pristanišču, in podatke na zahtevo pristojnih inšpekcijskih služb tudi posredujejo, ko gre za preverjanje spoštovanja omejitev delovnega časa. Pa vendar delavci opravijo mesečno tudi po 260 ur.

Ob številnih kršitvah pravic delavcev, ki so zaposleni pri IPS-ih se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj se ne oglasi sindikat. Naslovili smo ga na Obalno sindikalno organizacija - KS 90, in jih zaprosili tudi za komentar navedb Fursa, da bi morala Luka ob ugotovljenih kršitvah te depriviligirane delavce zaposliti. Na odgovor še čakamo.