Kruh ne le Kopru, ampak celotni regiji
Luka Koper je ne le velik zaposlovalec, nanjo je vezano tudi veliko drugih družb, podizvajalcev in drugih dejavnosti. Namreč, vsak ustvarjen evro v pristaniški dejavnosti ustvari še dodatnih 1,12 evra dodane vrednosti na državni ravni, na račun pristaniškega dela se dodatno zaposluje 1,6 človeka. Skupno je v Skupini Luka Koper zaposlenih 1.024 ljudi. Povprečna plača je tako višja od slovenskega povprečja in kljub težkim razmeram so zaposlili minulo leto 25 novih delavcev.

Leta 2011 so Republiki Sloveniji plačali koncesijsko dajatev v višini 4.473.430 evrov, poleg tega pa še Mestni občini Koper nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v višini 4.799.548 evrov. Poleg tega pa so od leta 2000 do 2011 neposredno namenili 1.262.457 evrov za lokalno infrastrukturo izven pristanišča, 21 milijonov evrov za okolju prijazno tehnologijo v pristanišču in več kot sedem milijonov za razne donacije in sponzorstva, med slednjimi velja omeniti tisto vredno 500.000 evrov letno za koprski nogometni klub in podporo jadralcu Gašperju Vinčecu.

Težave z ekologijo
Radioaktivni odpadki in sipki tovor pa povzročajo skrbi zaradi negativnih posledic na zdravje. Približno polovica vseh koprskih občinskih svetnikov, se je v začetku maja udeležila vodenega ogleda pristanišča in razprave o terminalu za razsute tovore v Luki Koper. Svetniki so namreč, pred časom sprejeli sklep, da je potrebno do leta 2015 zapreti terminal za razsute tovore. Odločitev ni bila sprejeta enotno, saj predvsem v SLS-u in Oljki si želijo take tehnologije, ki bi zmanjšale negativne posledice na okolje, saj se zavedajo gospodarskega pomena tovrstne dejavnosti. Tako bi poskrbeli za ekološke standarde in ohraniti delavna mesta.

Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je poudaril, da sipki in razsuti tovori v koprskem pristanišču predstavljajo kar 40 odstotkov vsega pretovora, prinašajo 26 odstotkov vseh poslovnih prihodkov, nanje so vezana številna delovna mesta, pa tudi številne gospodarske panoge, ki so sicer posredno povezane z Luko. Kljub temu dejstvu namerava  družba v prihodnjih letih zmanjšati delež sipkih in razsutih tovorov.

V Kopru zaznavajo v zadnjih desetletjih povečanje dihalnih in rakastih obolenj. Koliko je teh zadev povezanih s pristaniščem pa ni znano. Naj omenimo še, da je leta 2005 prišlo do izlitja nafte iz neke ladje v prvem bazenu koprske luke. Incidenct ni minil brez posledic za širšo okolico, kot je bilo sprva videti. Zaradi hitrega ukrepanja občine in župana Borisa Popoviča takrat ni prišlo do večjega onesnaženja, vendar težava morebitne ekološke katastrofe vedno visi kot Damoklejev meč nad Koprom.