Šakal se je v večjem številu v Sloveniji začel pojavljati šele v zadnjem desetletju, zaradi česar nam primanjkuje znanja o tej vrsti, njeni ekosistemski vlogi, medvrstnih odnosih, vplivih na druge vrste, populacijski dinamiki, prostorskem vedenju, sposobnosti širjenja ter primernem prostoru zanjo, so pojasnili raziskovalci.

Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja bo sedaj pomagala črno-rjava ultra lahka telemetrična ovratnica, ki jo nosi Luka. Ta bo vse leto zbirala podatke o šakalu ter jih v obliki sporočil SMS pošiljala raziskovalcem. Luka je sicer le prvi šakal, ki so ga odlovili. V prihodnjih mesecih bodo z ovratnicami poskusili opremiti še več osebkov.

Z Balkana se širi proti srednji, severni in vzhodni Evropi

Šakal se v luči urbanizacije in podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih z Balkana uspešno širi proti srednji, severni in vzhodni Evropi. Poleg širjenja je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah oz. na vseh območjih, ki jih je poselil v zadnjih 25 letih.

To vrsto slovenski raziskovalci preučujejo v okviru projekta, ki so ga poimenovali Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji. Projekt so začeli 1. oktobra 2016 in ga bodo zaključili 30. septembra letos. Izvedbo financirata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, opravlja pa ga konzorcij oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, Gozdarskega inštituta Slovenije in velenjske visoke šole za varstvo okolja.