26 °C
DANES
JUTRI
14 °C
24 °C
22:02
16.01.2018

LOČITE, KDAJ SOVRAŽNO GOVORITE IN KDAJ ZGOLJ POVESTE MNENJE? "Ljudje naj mislijo s svojo glavo in se zavedajo, da lahko to povedo"

Zakaj se ob vseh načelih in prepovedih, zapisanih v ustavi, zakonikih in drugih pravnih virih, ob vseh oznakah, ki jih pozna vsakdanji jezik, kot so dostojanstvo, svoboda, enakost, emancipacija, ob vseh oznakah, kot sta žaljivo, nespoštljivo, pojavljajo koncepti sovražnega govora, politične nekorektnosti in nestrpnosti? Postali so sine qua non pri večini javnih razprav, ki izpostavljajo probleme politične morale, in ves čas stojijo v ospredju. V Znanstveno raziskovalnem središču (ZRS) Koper se sprašujejo, kaj je na njih tako privlačnega, da so prva izbira pri presojanju moralnih anomalij, pa čeprav so zašli v naš kulturni prostor šele pred kratkim.

Uredništvo/K.T. Foto: businessinsider.com, ZRS Koper
15.12.2017 ob 09:05

Prvi simpozij, ki je bil hkrati uvod v niz dogodkov pod naslovom "Humanista in pravo", so organizirali v sredo na sedežu Slovenske matice v Ljubjani. Strokovnjaki z različnih družbenih področij so spregovorili o svobodi svobode govora (prof. dr. Borut Ošlaj), o ameriškem in evropskem konceptu svobode govora (Jan Zobec), o vprašanju sovražnega govora v umetniških delih (mag. Polona Farmany), o sovražnem govoru kot tavtologiji (prof. dr. Rok Svetlič) in o spregledani očitnosti zlorabljanja svobode izražanja (prof. dr. Andraž Teršek).

Kakšen je torej mehanizem regulacije svobode govora, ki se izvaja skozi dominantne koncepte sovražnega govora, politične nekorektnosti in nestrpnosti. Govorniki so poskušali odgovoriti na vprašanje, ali gre za avtonomne in nevtralne koncepte, ali nemara dobivajo svoj smisel iz specifične ideološke agende, kar se jim pogosto očita? In, kako zasnovati regulacijo svobode govora v sferah, kot so šolstvo, mediji, politika, religija?

Lahko reguliramo svobodo govora?

"Svoboda govora je temeljna vrednota demokracije. Če se posameznik ne sme izražati kot želi, je del neke črede. Po drugi strani pa, in tu se začne problem, bi bilo napačno razglasiti svobodo govora za absolutno, ker to pomeni, da se podpišemo pod pravico nekoga razžaliti, obrekovati in podobno. Ključna zadeva srečanja je bilo vprašanje, ali lahko reguliramo svobodo govora, ki je vrednota," pojasnjuje profesor Rok Svetlič s Pravnega inštituta pri ZRS Koper.

Kot razlaga Svetlič, obstajata dve praksi. Uradna praksa, ki se vrši na sodiščih in na primer prepoveduje napad na posameznika, hujskanje in pozivanje k nasilju. "Za marsikoga je ta uradni del preozek," pravi Svetlič. Istočasno pa pri neuradni praksi večino regulacij govora zagotavljajo neformalni instrumenti, kot so na primer tako imenovani monitoringi, organizacije, ki bedijo nad mediji in dajejo sodbe. "Te zadeve so zelo nevarne, saj nimate nobene varnosti, da boste pošteno razsojali. Hkrati imajo te sodbe učinek. Ljudje so leteli iz služb, bili so ob dobro ime. V ospredju zaskrbljenosti, ki smo jo vsi izrazili, je skrb, da gre za nevaren proces, ki se odvija in je nereguliran. Ima pa vpliv na družbo, kot neka paradržava, parasodišče," opozarja Svetlič.

"Če generalno rečem, je svoboda govora zelo velika temeljna svoboščina. Človek brez svobode ni človek. Svoboda govora je sprostila razvojni zagon Evrope, ustvarjalnost, kreativnost, pred tem so bile verske in kasneje ideološke dogme, o katerih ne smeš dvomiti in imeti različnega mnenja. A po drugi strani svoboda govora ni neomejena," razlaga ugledni pravnik in profesor Ernest Petrič. Omejena je z enako pravico in dostojanstvom drugega ter z javnim redom. Ampak te omejitve morajo biti po mnenju Petriča skrajno premišljene, čeprav so nujne.

Ernest Petrič

"Pomembno je, kar se dogaja dandanes, da se po dolgem in počez govori o sovražnem govoru, pa se ne ve natančno, kaj to je. In potem se za povrhu še stigmatizira in utiša tistega, ki naj bi bil avtor sovražnega govora," opozarja Petrič in opominja, da tako ustava kot aktualna zakonodaja točno določata, kaj je sovražni govor, potrebno ju je le dosledno spoštovati. Potrebno je vedeti, kje so meje, kaj je obrekovanje, kaj razžalitev, kaj kriva obdolžitev. "Če ima nekdo zelo radikalno mnenje, to še ni sovražni govor. Tudi, če govori neumnosti in grde stvari, to še ni sovražni govor. Potrebno je izhajati iz tega, da je svoboda govora omejena, a morajo biti te omejitve zadržane, sicer se hitro znajdemo v tem, da je sovražni govor vse, kar oblastnikom ne ustreza," poudarja Petrič.

Petrič: Ljudje naj se zavedajo, da lahko povedo, kaj mislijo

Kot še opozarja Petrič, je zadnje čase popularno manipulirati s sovražnim govorom, ko nekomu nekaj ne ustreza, pa že označi za sovražni govor, predvsem na političnem in ideološkem področju, ko gre za vroče debate o družinskih razmerjih, migrantih in podobnem. "Ljudje naj mislijo s svojo glavo in naj se zavedajo, da lahko povedo, kaj mislijo. Razen, če obrekujejo, žalijo, pozivajo k nasilju, linču, uboju. To so meje, ki naj jih ustavodajalec in zakonodajalec postavlja premišljeno," zaključuje Petrič.

Z nizom dogodkov bo Pravni inštitut ZRS Koper poskušal nagovoriti ključne fenomene, ki zadevajo demokratično kulturo, pri čemer bodo sledili dvojemu. Pravno znanost, ki danes aksiološko spada na področje družboslovja, bi radi vnovič povezali s humanističnimi vedami, od koder tradicionalno izhaja. S tem se bo odprla nova perspektiva, ki sega preko politik upravljanja z družbo.

Pravne inštitute želijo postaviti v okvir najširše – zahodne in evropske – duhovne tradicije, ki nas je zgodovinsko oblikovala. Prepričani so, da je možno zgolj na ta način izzive v demokratični kulturi pravilno razumeti in se na njih odzvati. Hkrati bodo gradili na komunikaciji akademskega diskurza s pravno prakso. V prvi vrsti bodo vključevali izkušnje, ki nastajajo ob delu v pravosodju, ki ostaja za pravo paradigmatski diskurz.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
VPRAŠANJE | 21.12.2017 ob 09:14
0
- +
a je sovražni govor,če rečem da se mora Istra odcepit od tega JUGOSRANJA??????
FOKUSPOKUS | 18.12.2017 ob 16:32
2
- +
Incidentič z Janom Zobcem: Vicev o polcajih ni več, zdaj so vici o sodnikih ( Marko Crnkovič )
mali poštirkanec | 17.12.2017 ob 08:16
2
- +
se napihuje pred pravosdnim policistom v ljubljani ker bi bil rad velik

ga - mad | 17.12.2017 ob 00:08
2
- +
Sramota kaksni psihopati so sodniki!
5,3,0 ... 0, 0, ... | 16.12.2017 ob 21:16
1
- +
Petrič: Ljudje naj se zavedajo, da lahko povedo, kaj mislijo

_________________________________________________________

evo petrič ( bivši ust. "sodnik" ), sem ti povedal, kaj mislim o tebi in o tebi podobnih : in, če imaš količkaj NORMALNE ( !! ) vesti, upam, da boš zaradi tejh mojih postov tukaj slabo spal še najmanj naslednji 2 leti !! ... ... ok ?
o svobodi svobode govora... | 16.12.2017 ob 20:23
4
- +
kreteni!! ali je svoboda svoboda ali pa je ni. ne more bit svobode, če bluzite o kakršnihkoli omejitvah svobode. podobno, kot če bi ginekologi razpravljali da je neka ženska lahko malo bolj noseča neka druga pa nekoliko manj...

BUTLI!
@Pi pi | 16.12.2017 ob 19:09
0
- +
... konkretno ?
nehajte | 16.12.2017 ob 13:09
1
- +
ni res. da lahko poveš kar misliš in bog ti pomagaj, če poveš še nekaj kar je prav in pravično ,gotov si
Obrekovalec | 16.12.2017 ob 10:08
0
- +
ha, ha ha ha kdo to reče!!!!!!
Pi pi | 16.12.2017 ob 10:07
1
- +
Resnico povedat je lepa vrlina. Problem nastane takrat, ko nasprotna oseba tega ne sprejema.
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno