Megi je sicer znan tudi kot glasbenik oziroma reper, zaradi svojih provokativnih besedil pa je že imel težave. Zaradi pesmi I feel Slovenia, ki opisuje nepravičnosti družbe in sistema, v katerem živimo, je prejel kazensko ovadbo.

Pravi, da ga ne čudi, če se bo kaj takega zgodilo tudi zaradi zadnjega videa, ki ga je objavil na svojem profilu (in ga v celoti objavljamo tudi mi). V njem se dotika številnih aktualnih družbeno političnih tematik, vse pa preslika na družbo kot tako, njen odnos do svobode, koncepta sreče in razvoja. Pravi, da v Sloveniji okolje ni več tako naravnano, da bi posameznik lahko bil srečen.

"Osebno sem preskrbljen. Imam stanovanje, imam službo za nedoločen čas. Ampak živim v nesrečnem okolju. Živim v okolju, kjer ljudje niso več ljudje. Moja preskrbljenost zato pomaga meni kot živemu bitju, ne pa tudi moji duši," pravi Megi. Zelo resno razmišlja o odhodu iz države. Tukaj ga več nič ne veže na okolico, želi odpotovati. "Žal mi je. Vedno pravim, da je Slovenija najlepša država na svetu, tukaj bi živel za vedno, a družba se je tako spremenila, da se enostavno več ne vidim tukaj. Tudi sam postajam apatičen, ti videi, ki jih objavljam so občasni prebliski neke jeze, ki je v meni," še dodaja. Govori o tem, da slovenski politiki še zdaleč niso nesposobni ali neumni, kot se marsikomu zdi. Pravi, da so zelo sposobni in prebrisani, težava je le v tem, da so se odločili, da ne bodo delali za narod, ampak za lasten žep. Nasilja ne podpira, a prepričan je, da glede na stanje, v katerem smo, se stvari na miren način ne bodo spremenile, ker smo preveč zabredli.

Mnogi ga nagovarjajo, naj se sam aktivira, a sebe ne vidi v vlogi liderja. "Nisem tisti, ki bo reševal celotno situacijo. Nimam odgovora kako stvari rešiti. Vem kaj je narobe, vem kako bi moralo biti, poti pa ne poznam. To naj počnejo kvalificirani ljudje. Tako kot so jo našli Islandci. Zakaj ne poskušamo prenesti njihove dobre prakse nase," se sprašuje. Nepojmljivo se mu zdi, da je postala služba luksuz, sploh takšna, ki ljudem zagotavlja, ne zgolj golega preživetja, ampak tudi kakšne počitnice in brezskrbnost. "Rad bi živel v državi, kjer sosed v bloku pozdravi soseda, ker sta oba vesela, da sta nahranila družini, jima omogočili razvoj, prihodnost, itd. Včasih sem bil kritičen do prijateljev, ki so živeli od socialne podpore. Zase sem vedno dejal, da dokler bom imel dve roki in dve nogi, se bom preživljal sam. A danes jih razumem. To so fantje, ki bi želeli delati, želeli bi zaslužiti, a ne morejo. Potem jim pomagamo s toplimi obroki in dobrodelnimi akcijami. Tem ljudem je potrebno dati delo, sicer izgubijo dostojanstvo, tudi sam bi ga."

Pika na i vsemu skupaj pa se mu zdijo socialna omrežja, oziroma predvsem Facebook. Javna podoba, ki jo imamo na tem družbenem omrežju, postaja oziroma je že bolj pomembna kot to, kar smo v resnici, pravi. "Včasih smo se dobivali na ulici. Kot ti je bila punca všeč in si poleg nje sedel na zidku, so se ti šibila kolena. Danes se vse dogaja virtualno, ljudje se ne čutijo več. Naš avatar (virtualni profil) je bolj pomemben kot to kar, smo kot naša duša," pripoveduje Megiboy. Sam rešitve ne vidi. Dejal je še, da bi sicer bil pripravljen iti v "vojno proti sistemu", če bi videl v tem smisel. Če bi se ljudje povezali in skupaj šli v to. "A če danes naredim nekaj močnega, simboličnega, provokativnega, bo to kaj spremenilo? Ne, samo medijem bom dal možnost, da za en dan napolnijo svoj stran časopisa. Drugi dan bom že pozabljena zgodba. Ostale mi bodo le kazni, s katerimi se bom znova boril sam."

Video blog, ki ga objavljamo, vsebuje veliko kletvic in bi lahko bil za občutljive posameznike moteč.