Pavliha je v preteklosti zasedal številne pomembne funkcije, bil je poslanec, podpredsednik državnega zbora in minister. Danes deluje znotraj akademske sfere, saj je predstojnik katedre za pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet. Deluje predvsem iz civilne družbe. Tukaj pa se skoraj avtomatsko poraja vprašanje, kako lahko nek pravnik, ki ni nosilec kake visoke javne funkcije ali odmeven odvetnik (kot večina med desetini najvplivnejšimi pravniki), pride do naziva najvplivnejši pravnik v državi.

Pavliha trdi, da se to tudi sam velikokrat sprašuje. "To se dejansko sprašujem vse od tedaj, ko nisem več v politiki. Očitno je, da civilna družba potrebuje aktivno državljanstvo in bolj zaupa predstavnikom civilne sfere kot pa politikom."

Potrebujemo več duhovnosti

21. stoletje bo stoletje duhovnosti ali pa ga ne bo, je slišati iz ust različnih filozofov današnjega časa, mnenju pa se pridružuje tudi Pavliha. "V prihodnjih letih potrebujemo tektonske premike, ljudje to že zahtevajo na ulicah." Glede pojmovanja pravne države in zaupanja državljanov vanjo, ki je najbrž na samem dnu, pa pravi, da je večni optimist, za marsikoga tudi utopist. Zato si prizadeva in podpira zlato pravilo, ki pa ni tisto, ki ga želi vlada vpisati v ustavo. "Zlato pravilo etike pravi, da ne smemo storiti drugemu nečesa, česar ne želimo, da bi drugi storili nam. In tega se moramo zavedati, začeti pa moramo pri sebi." Spremembe so po njegovem mnenju možne, a zgodile se ne bodo čez noč, temveč bo zanje potrebnega kar nekaj čas, je prepričan Pavliha.

Več iz rubrike Ljudje:

Boštjan Klun: Absolutno za proteste, mirne proteste!

Kim Mahnič: "Uresničile so se mi želje!"

Ima dva ljubimca!