Dragan Marušič in Andreja Kutnar (levo)

Slovenija je gozdnata država in ima lesa v izobilju. Poleg vode je to naša največja naravna dobrina. Kljub temu se Slovenci vse premalo zavedamo pomena lesa za trajnostni razvoj Slovenije, je ob odprtju razstave Čar lesa izpostavil predsednik Organizacijskega odbora prireditve prof. dr. Franc Pohleven. "V Sloveniji že 25 let poudarjamo in podpiramo, predvsem preko Eko sklada, energetsko izrabo lesa, ne prepoznamo pa ga kot materiala za izdelke in za gradnjo objektov." A Univerza na Primorskem je to prepoznala, poudarja.

Franc Pohleven (desno)

Univerza na Primorskem za preboj slovenske lesne industrije

Da lahko razstava sploh gostuje na primorski univerzi, je zaslužen njen rektor prof. dr. Dragan Marušič. "Univerzi na Primorskem je v posebno veselje in čast, da je ta razstava pri nas," je povedal ob njenem odprtju. Tudi sicer sta raziskovanje lesa in Univerza na Primorskem tesno povezana, saj je slednja eden od partnerjev, ki sodelujejo v projektu InnoRenew CoE istoimenskega centra odličnosti, katerega gonilna sila je izr. prof. dr. Andreja Kutnar.

Eden od glavnih poudarkov centra je razvoj inovacij v gozdno-lesnem sektorju in nudenje podpore podjetjem pri njihovi implementaciji.

"Zahvaljujoč velikemu elanu, domišljiji in veliki delavnosti Andrejine skupine smo pridobili konzorcijski projekt, kar za našo univerzo pomeni preboj na tem področju, pa tudi poglobitev usmerjenosti v tisto, pri čemer je Slovenija tretja v Evropi, pa je v teh tranzicijskih časih, v zadnjih 20 letih, na to popolnoma pozabila," je ob odprtju razstave Čar lesa o projektu InnoRenew CoE povedal Marušič.

Jože Prikeržnik (levo)

'Promocija lesa in razvojno delo gresta z roko v roki'

Da je InnoRenew CoE pomemben deležnik lesnega sektorja, se je strinjal tudi Jože Prikeržnik, direktor direktorata za lesarstvo z ministrstva za gospodarstvo. "In prav je, da takšna razstava dobi mesto tudi tukaj, v palači Univerze na Primorskem. Promocija lesa in čudovitih izdelkov ter razvojno delo sodita skupaj v podporo celotni lesni panogi."

Ob tem ni mogel mimo vse pomembnejše vloge lesa, ki jo ima ta v gradnji, v bivalnem okolju kot pohištvo ali umetniški in dekorativni element. "Tudi s Čarom lesa se je spremenilo razmišljanje Slovencev o lesu, delovanju državnih inštitucij in politike. Les lahko pomembno kroji usodo Slovencev, kar se tiče razvoja industrije, delovnih mest, kot tudi splošnega okoljskega vidika in standarda prebivalcev."

Slovenska industrija bi morala začeti bolje izkoriščati les

Da je iz lesa mogoče narediti res marsikaj, od umivalnikov do brezžičnih polnilnikov telefonov, se lahko prepričate na razstavi Čar lesa, katere namen je ozavestiti družbo o pomenu rabe lesa. "Upam, da bomo z razstavo prepričali in ozavestili čim več ljudi, predvsem pa načrtovalce našega gospodarstva, da bodo industrijo čim prej preusmerili v smeri trajnostnega razvoja, ki odlično sovpada z našimi surovinskimi danostmi in pičlimi energetskimi zmožnostmi – kajti mi večino energije uvozimo, zato da predelujemo umazane surovine. A je to Sloveniji potrebno?" se je ob odprtju razstave vprašal Pohleven.

Les je edina stvar, ki jo Slovenija ima in s katero se lahko postavi v svetu. "Upam, da v prihodnosti ne na nivoju hlodovine, ampak z izdelki, ki so mnogo mnogo dragocenejši," izpostavlja Pohleven. In poslanstvo Univerze na Primorskem in Centra odličnosti InnoRenew CoE je, da lesni izdelki dobijo čim večjo dodano vrednost v novih, inovativnih izdelkih.

Ročno narejeni leseni umivalniki s Kort

Dober primer inovativne rabe lesa so izdelki, ki že štiri leta nastajajo izpod rok oblikovalke in kiparke Natje Jankovič v družinskem podjetju LogoToWood. Podjetje v Kortah nad Izolo vodi Natjin mož Miha Jankovič. Med njihovimi izdelki plenijo največ pozornosti ročno izdelani leseni umivalniki – enega od teh Natja predstavlja tudi na razstavi Čar lesa v Armeriji.

Natja in Miha Jankovič (levo)

"Začelo se je s prenovo mojega doma, saj sem hotela, da je moje stanovanje nekaj posebnega. Pri iskanju umivalnika sem naletela na nekatere lepe, a zelo zelo drage rešitve. In tu se je rodila ideja, da si sama izdelam lesen umivalnik," pove Natja. "Odziv je bil zelo dober, otroci so ga vzljubili. Tega umivalnika ne moreš poškodovati." V podjetju so kar dve leti razvijali zaščito za lesne izdelke, "zato ne potrebujejo nobenega vzdrževanja – so enaki keramičnim in ostalim."

V podjetju LogoToWood ne izdelujejo zgolj umivalnikov, ampak različno pohištvo: od stolčkov, taburejev, dnevnih mizic, do rezalnih desk za hrano. Njihovi izdelki imajo pridih slovenskosti in so, če je le možno, izdelani iz recikliranih materialov, kot so železo z odpadov in les od žledoloma. Vse njihove izdelke si je moč ogledati v njihovem razstavnem ateljeju v Kortah.