Janja Rudolf: Vedno sem se počutila drugačno

Janja Rudolf je Koprčanka, ki zadnje leto in pol živi na Portugalskem. Misel, da bi se preselila v tujino, jo je prvič prešinila, ko je pri 16. letih odšla na potovanje v Indijo. Zdaj se želi čim bolj približati naravi, samooskrbi in v bližini Lizbone oddajati eko bungalove ter tako o ekologiji ozaveščati širši krog ljudi.

Janja se je v zadnjih letih, ko je še živela na Obali, ukvarjala s svojim projektom Ambiental performances, ki ga je ustanovila leta 2006. "Imela sem veliko srečo, saj smo imeli nastope po celotni Sloveniji in tujini, zato nisem bila konstantno vezana na določen prostor. Takrat sem delala točno to, kar sem želela, kar me je veselilo. Seveda je bilo marsikdaj zelo naporno in težko, oddih od stresa in mir pa sem vedno našla na Obali. Morje mi od nekdaj veliko pomeni," razlaga umetnica, katere dejavnost je temeljila na idejnih zasnovah, organizaciji in posredovanju artistov ter izdelavi kostumov, rekvizitov. Delala je za različne dogodke, korporativne, hotelske, klubske, to področje pa je kriza zelo prizadela. "Konec komercialnega delovanja projekta je zame predstavljal katarzo, ki se je na neki način zgodila z razlogom. Filozofijo in namen projekta sem zato popolnoma spremenila. Ambiental performances je postal izključno umetniški projekt, ki temelji na povezovanju performativne umetnosti z naravo in s tem spodbuja ohranjanje prvobitnega naravnega okolja," spremembo v svoji karieri opisuje Koprčanka, ki je s selitvijo v Lizbono svoj projekt pričela razvijati globalno, saj meni, da se ta tiče celotnega planeta.

Trenutno v Lizboni dela kot »freelancer« ali svobodni umetnik na priznani kasting agenciji, ob tem zraven še grafično oblikuje, izdeluje modne dodatke, razvija svoj projekt Ambiental performances in še kaj bi se našlo. Še vedno je aktualen tudi projekt, ki sta ga želela realizirati skupaj s partnerjem, da bi uredila ekološke bungalove, gojila svojo hrano in čim manj onesnaževala okolje. Ekologija je tudi glavna tema njenega projekta z naslovom Smrt sprevrženega ega (na fotografijah).

Projekt Smrt sprevrženega ega, foto: Matjaž Tančič

V Lizboni je že prej imela prijatelje, "glasbenike, umetnike, vizionarje," kot jim pravi sama in na enem od obiskov pri njih je spoznala svojega partnerja, s katerim sta začela načrtovati skupno pot. Sprva sta želela v Berlin, ampak ugotovila, da je ta v zadnjih desetih letih postal zelo komercialen, vedno dražji in kapitalisitčno usmerjen. "Odločila sem se, da se za nedoločen čas preselim v Lizbono. Lizbona je prelepo mesto, ima dušo in zelo bogato zgodovino. Vendar tudi tukaj ni rožnato. Nekaj časa je potrebno, da se človek vklopi v njihov način življenja. Tu sedaj  živim leto in osem mesecev in sem zelo srečna, da sem tukaj. Lizbona je zelo sončno in romantično mesto," o mestu, kjer trenutno živi, pripoveduje simpatična Primorka.

"Od vedno sem se počutila kakor vesoljec v Sloveniji. Vedno sem se počutila drugačno, s par somišljeniki sem bila vedno v nekem svojem svetu. Nisem našla skupnosti, ki bi mi lahko zelo veliko dala, s katero bi se lahko zelo razvila in v tej skupnosti zelo dobro delovala," o svojih občutkih razlaga Janja in dodaja, da so Slovenci zanjo enostavno prehladni in preveč zagrenjeni, kar pripisuje naši zgodovini in grozotam, ki se dogajajo tudi sedaj. "Rada imam tople ljudi in iskreno želim da bi se Slovenci med sabo bolj povezovali in bili ljubeči drug do drugega, se spodbujali in si pomagali," še dodaja.

Janja meni, da dom nosi vsak v sebi, vendar mora to najprej razčistiti sam pri sebi. Pravi, da ti tujina naredi debelo kožo, ti da veliko izkušenj in odpre horizont: "Vidiš, kje si šibak in kje dober in koliko se moreš še naučiti, postaneš  bolj delaven, predvsem pa skromen in hvaležen." Slovenci v Lizboni sicer ohranjajo svoje izročilo, aprila organizirajo retrospektivo slovenskega filma, pred mesecem dni pa je bil s pomočjo Slovensko-portugalskega kulturnega centra organiziran večer slovenske in portugalske poezije.

Deli novico:

-- |  28 .02. 2014 ob  11: 50
...in iskreno želim da bi se Slovenci med sabo bolj povezovali in bili ljubeči drug do drugega, se spodbujali in si pomagali," še dodaja.


sanja svinja kukuruz