Občina za izločitev družbe Soline

V piranski občini še naprej vztrajajo pri izločitvi družbe Soline, saj se bojijo, da bi bile soline ob prehodu Telekoma pod tujega lastnika povsem pozabljene, je skrbi mnogih povzel župan Peter Bossman.

Tudi na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so dali pobudo za izločitev podjetja, je navedla generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. "Dejstvo je, da potekajo intenzivni pogovori s Telekomom in z družbo Soline glede spremembe koncesijskih pogodb," je povedala.

Druga predstavnica MOP Jana Vidic pa je opozorila, da je treba pri morebitni izločitvi upoštevati dejstvo, da koncesijske pogodbe med državo in koncesionarjem veljajo do leta 2023 z možnostjo podaljšanja za deset let: "Pri tem je treba upoštevati, da je koncesijska pogodba obligacijsko razmerje in da vsakršne prekinitve pomenijo znatne finančne posledice."

Ena možnost je sprememba koncesijske pogodbe, pri čemer so glavne spremembe potrebne glede vlaganja v državno premoženje. Vidičeva je sicer opozorila, da mora vsak lastnik v skladu s koncesijsko pogodbo upoštevati vse akte o zavarovanjih in varovanjih, tako glede parka kot glede muzeja solinarstva.

Vodja krajinskega parka Andrej Sovinc (na fotografiji zgoraj) pa je ob tem spomnil, da so se podobne bojazni in vprašanja pojavila tudi pred leti, ko je v Sečoveljske soline prišel Telekom. Na vprašanje, ali bi krajinski park v skrajni sili lahko prevzela občina, je Bossman odvrnil, da sama zagotovo ne. Ob tem je omenil možnost konzorcija, kjer pa bi Občina Piran bila zagotovo zraven.

Z obnovitvenimi deli bodo pričeli sredi julija

Glede popravila mostu za dostop do solin, ki ga je gradbena inšpektorica zaprla, je Ervin Vivoda z MOP navedel, da je po tem, ko je uprava Telekoma na podlagi zagotovila okoljske ministrice, da sredstva za sanacijo bodo na razpolago, pristala na to, da bi začela z obnovitvenimi deli. Na včerajšnjem sestanku pa so se v družbi Soline odločili, da je z obnovitvenimi deli bolje pričeti sredi julija, tako da bi z deli končali konec septembra.

Sovinc je pojasnil, da so imeli možnost, da se del lotijo bodisi pred začetkom sezone bodisi takrat, ko se sezona končuje in je potrebne najmanj manipulacije preko mostu. "Ker smo zaradi različnih vzrokov zamudili ta zgodnji spomladanski rok,... smo se pač odločili, da bo bolje, da zdaj pred jesenskim delom poskušamo to zadevo urediti," je dodal.

Zaplet z delovanjem muzeja

Še eno pomembno vprašanje je bilo nadaljnje delovanje muzeja solinarstva. Direktor pomorskega muzeja Franco Juri, ki upravlja tudi z muzejem solinarstva, je spomnil, da je bil muzej najprej ob možnost trženja solnega fonda, nato pa je na račun tega izpada dohodka od okoljskega ministrstva na podlagi vsakokratne letne pogodbe prejemal sredstva, potrebna za delovanje muzeja.

V letošnjem letu naj bi jim po prvotnem načrtu pripadlo 35.000 evrov, a so od ministrstva marca dobili obvestilo, da ukinjajo to financiranje. Ponudbo krajinskega parka, da bi v muzeju dežurali njihovi zaposleni, so zavrnili, a ne, ker s krajinskim parkom ne bi sodelovali, pač pa ker zaplet ni nastal zaradi njih, ampak zaradi po mnenju Jurija "tudi pravno neutemeljene odločitve ministrstva za okolje".

Boltejeva pa je navedla, da so morali v letošnjem proračunu znižati sredstva za 16 odstotkov, tako da so vsa zavarovana območja dobila manj denarja. "Glede na finančno situacijo pač nismo bili sposobni zagotoviti niti 35.000 niti 20.000 evrov," kolikor so namenili v lanskem letu. Skupaj z ministrstvom za kulturo - to se na vabilo na okroglo mizo ni odzvalo - so želeli najti skupno rešitev za muzej solinarstva, ampak do skupnega sestanka ni prišlo.