Projekt predvideva podaljšanje linije še do Osake, tako da bo njena skupna dolžina 438 kilometrov, 80 odstotkov proge pa bo speljane prek tunelov in viaduktov. Hitrost vlakov na omenjeni liniji bo 505 kilometrov na uro, za celo progo, na kateri je sedem postaj, pa bodo potrebovali 67 minut. To je pol manj kot sedaj potrebujejo vlaki na liniji Tokaido, ki že sicer spadajo med najhitrejše na svetu.

Na trasi Chuo Shinkansen bodo vozili vlaki L0 serije. Na lanskem preizkusu je prototip te serije dosegel rekordno hitrost 603 kilometre na uro. Gre za vlak, ki ne vozi po klasični progi, pač pa lebdi na močnem magnetnem polju. Tega ustvarijo superprevodni magneti v tračnici.

Tokaido Shinkansen

Po prvotnih načrtih naj bi bila proga do Nagoye zgrajena do leta 2027, do Osake pa do 2045. Naložbo, vredno 89 milijard dolarjev, naj bi v celoti financirala družba JR Central. A vlada Shinzoja Abeja je sprejela nov ekonomski plan, ki bo projekt pospešil, tako da bo zaključen kar osem let prej. Družba bo skladno z dopolnjenim zakonom, ko bo ta potrjen, lahko dobila posojilo Japonske agencije za železnice, tehnologijo in transport. Vlada je v ta namen rezervirala 30 milijard dolarjev.

Če bodo plan uresničili, bo del proge dokončan že do olimpijskih iger v Tokiu leta 2020. Zanimivo je, da je prvi hitri vlak na svetu začel voziti prav v času OI v Tokiu leta 1964.

Najdaljše železniško omrežje klasičnih hitrih vlakov ima sicer Kitajska s prek 19 tisoč kilometri prog. Japonska, ki ima najstarejše omrežje, pa se lahko pohvali, da so njihovi Shinkanseni na 2764 kilometrih prog prepeljali 11 milijard potnikov in niso bili nikoli udeleženi v nesreči, v kateri bi kak potnik ali zaposleni izgubil življenje.