KZ AGRARIA Z INOVATIVNO REŠITVIJO: Vzpostavili sistem za integrirano gojenje rib in zelenjave (FOTO)

Koper

Kmetijska zadruga (KZ) Agraria Koper je danes na posestvu Purissima zagnala pilotni sistem proizvodnega obrata akvaponike, ki služi za gojenje sladkovodnih rib ter proizvodnjo zelenjave in ostalih rastlin brez vpliva na okolje. Gre za novo pridobitev iz projekta Interreg Italija-Slovenija. Dvojnik tega pilotnega sistema je nameščen v Porcii.

Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agrarii Koper

V primerjavi s tradicionalnimi načini kmetovanja se lahko na tak način skupno prihrani tudi do 90 odstotkov vode.

Akvaponika je praksa integrirane pridelave zelenjave in rib, ki zmanjšuje vpliv na okolje tako, da v istem rastlinjaku omogoča pridelavo zelenjave brez uporabe zemlje in z zelo nizko porabo vode, ki se jo nato uporabi v rezervoarjih za ribe.

Na pilotnem obratu na Purissimi bodo skozi akvaponiko gojili sladkovodne ribe, kot so postrvi in ostrž, ter sezonsko zelenjavo in druge rastline.

Kako deluje akvaponika?

V integrirani pridelavi se filtrirajo organski odpadki, ki jih proizvedejo ribe. Te odpadke nato absorbirajo rastline, kar omogoča odstranjevanje pesticidov iz pridelkov. V akvaponiki ni vključena uporaba gnojil ali snovi, ki škodujejo rastlinam, hkrati pa sistem dovoljuje vzrejo rib brez proizvodnje odpadne vode, ki bi lahko onesnažila okolje.

"Za nas je to izziv, saj smo agronomi in se bomo počasi morali naučiti ribogojstva," je na predstavitvi akvaponike povedala Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agrarii Koper. "Ampak glede na to, da nimamo samo partnerja, ampak smo s kolegi iz sosednje Italije postali že prijatelji, mislim, da bomo projekt dobro peljali."

Ideja za sodelovanje je prišla z italijanske strani, "saj so že sodelovali s partnerji z Obale. Želeli so, da bi povezali ribo in rastline. Za nas je bila to novost, ampak v kmetijski zadrugi vseskozi stremimo k razvoju, zavedamo se, da bo na planetu vsak dan več prebivalstva in da bo pridelava hrane predstavljala težavo. Po drugi strani se tudi zavedamo, da je naš cilj okolju prijazna pridelava," je pojasnila Pirnatova.

Na desni italijanski partner, dr. Daniele Brigolin

Prednosti akvaponike so:
- uporaba gnojil ni potrebna, saj se pri tem sistemu uporabljajo hranilne snovi, ki se pridobivajo v ribogojstvu;
- omejena raba tal, saj rastlinam ni treba tekmovati za hranila;
- pri tem načinu pridelave uporaba pesticidov ni potrebna, saj te snovi niso kompatibilne z gojenjem rib;
- nižja poraba energije in manjše oddajanje toplogrednih plinov, saj pri tem načinu ne prihaja do uporabe kmetijskih strojev.

Največji izziv bo gojenje rib

Ker trenutno ni najprimernejši letni čas za gojenje rastlin, so poiskali jesensko-zimske rastline "in upamo, da bo iz tega nekaj, ker so izredno nezahtevne." Večji izziv bo tako slovenski kot italijanski strani predstavljalo gojenje rib. "V sodih so sladkovodne ribe, ki imajo rade nižje temperature. Paziti moramo, da ne pride do prevelikega segrevanja vode, tako da bo to kar malce izziv. Mislim pa, da nam lahko ta sistem, če smo malce inovativni, ponudi več izhodišč, od razmnoževanja in gojenja zelenjave, pa še marsikaj bi se našlo," je povedala Pirnatova.

Partner iz Italije, dr. Daniele Brigolin, je pojasnil, da bo naslednji korak predstaviti idejo zainteresiranim potencialnim investitorjem. Čas za to bodo imeli do zaključka projekta marca 2020.

Deli novico: