KUSTOS V POKRAJINSKEM MUZEJU S 3200 EVRI PLAČE: Za ureditev depoja se čuti preveč izobražen. To je krik obupanih na pomoč?

Istra

Predstavnik zaposlenih v Pokrajinskem muzeju Koper, ki direktorju Luki Juriju v zadnjih dneh očitajo marsikaj, naj bi na včerajšnji redni seji sveta zavoda v živo predstavili in pojasnili očitke. Predstavniki koprske občine, ki je ustanoviteljica muzeja kot javnega zavoda, so ostali brez pojasnil. Predstavljamo dokument, ki razkriva odnos zaposlenih v koprskem muzeju do svojega dela v časih, ko se veliko Slovencev s težavo prebije skozi mesec, da tistih na pragu revščine niti ne omenjamo. Razkrivamo njihove plače. To je druga stran medalje, ki jo je generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf poimenoval "krik obupanih na pomoč".

Včeraj se je sestal svet zavoda Pokrajinskega muzeja Koper, ki je na dodatno točko dnevnega reda uvrstil pogovor z zaposlenimi. Člani sveta so bili pripravljeni prisluhniti težavam, ki jih tarejo in skupaj poiskati ukrepe, s katerimi bi bilo težave mogoče razrešiti. Predstavnikov zaposlenih na pogovor ni bilo.

Je pa svet zavoda potrdil letno poročilo za leto 2016, v katerem so glavni poudarki na rekordnem številu obiska, ki je prvič v zgodovini stoletnega obstoja preseglo 20.000 obiskovalcev. A zaposleni so vse prej kot zadovoljni z inštitucijo, ki jim daje kruh.

Vagon očitkov direktorju

Koprsko občino, kulturno ministrstvo in sindikalne predstavnike so obvestili o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zakrivil direktor zavoda Luka Juri. Med njimi je nakup službenega avta, za katerega naj bi dobil soglasje sveta zavoda šele po nakupu. Njegova skrb za internetno varnost naj bi bila neustrezna, saj so hekerji vdrli v muzejski sistem in ukradli 10.000 fotografij, za katere so zahtevali odkupnino. Zlorabil naj bi službeno kartico in kustosom zmanjševal sredstva za programe.

Ko smo ravno pri kustosih. To je dopis, ki ga je Jurij poslal muzejski svetovalki etnologinji Tini Novak Pucer. Piše ji v zvezi z depojem na mejnem prehodu Škofije, ki bi ga bilo potrebno urediti. Prosi jo, da prevzame delo. Potrebno bi bilo porezati zelenje, postaviti železne ograje, urediti alarm, počistiti prostore. V ta namen ji je posredoval kontakte podjetij, s katerimi je muzej do sedaj uspešno sodeloval in bi opravili vse potrebno. Kar bi morala Novak Pucerjeva storiti je le, kot gre razbrati iz dopisa, da bi organizirala izvajalce in Juriju sporočila, koliko časa bodo za to potrebovali. In Novak Pucerjeva? Ni pljunila v roke, če ste morda to pričakovali.

Poslala je dopis predsednici sveta javnega zavoda Nataši Likar, v katerem se je potožila, da jo je direktor zadolžil za naloge, ki sodijo v delovno področje vodstva zavoda oziroma delo vzdrževalca in čistilke. Ne sodijo pa v njeno strokovno področje in izobrazbeno raven niti v delokrog njenega delovnega mesta. Likarjevo v dopisu prosi za pomoč, saj ocenjuje, da direktor ne izvaja elementov, ki bi temeljili na varstvu njene osebne integritete in dostojanstva.

Nadalje zaposleni Juriju očitajo, da je za lanski projekt Carpaccio 500 angažiral mlado strokovno sodelavko brez izkušenj, ki jo je nato zaposlil za eno uro na teden. "Za izvajanje projekta Carpaccio 500 je bil marca 2016 določen kot nosilec Edvilijo Gardina, ki je izvajanje projekta zavrnil," pojasnjuje Jurij. Kot je razvidno s spletne strani muzeja, je Gardina muzejski svetnik, ki dela na področju umetnostne zgodovine. Tudi razstavo Renesansa in Renesanse, ki bi jo moral Gardina odpreti junija 2011, naj bi to storil šele po prihodu Jurija v muzej, junija 2013. Torej z dveletno zamudo. Prav tako naj Gardina ne bi postavil razstave v okviru projekta Leto '16, ki izhaja iz Parka spomina, ki je bil na Trgu Brolo pred drugo svetovno vojno.

Vprašanje avtorskih pravic nad besedili in fotografijami

Nadalje naj bi zaposleni trdili, da muzej ne sme brez njihove privolitve objavljati njihovih fotografij in besedil na spletu, ker naj bi šlo za delo, ki je zaščiteno z avtorskimi pravicami. Juri pa ocenjuje, da so besedila, ki jih zaposleni napišejo v službenem času za potrebe muzeja, intelektualna lastnina muzeja, zaposleni pa so za to plačani preko vsakomesečne plače.

Dejansko gre res za nekakšno luknjo v zakonu, saj ta določa, da lahko zaposleni po desetih letih zahtevajo plačevanje nadomestil. A kot so pojasnili na kulturnem ministrstvu, se delodajalci plačevanju nadomestil izognejo večinoma tako, da v pogodbah o zaposlitvi vse materialne in druge avtorske pravice za vedno in izključno prenesejo na delodajalca. Žal dosedanji direktorji niso zahtevali takšnih določb, kar pa bo vključeno v vse bodoče pogodbe z zaposlenimi v muzeju, napoveduje Juri, ki je prepričan, da gre za poskus njegove diskreditacije, saj mu septembra poteče petletni mandat. Trenutno dogajanje ga spominja na odstavitev Martine Gamboz z mesta direktorice Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran.

Se le zdi, ali so si načini "diskreditacij" bolj ali manj podobni?

Pa poglejmo primer Gambozove, ki je mandat nastopila leta 2007. Maja 2011 so ji zaposleni očitali nestrokovno vodenje poslov pri prenovi solinarskega muzeja. Tudi takrat se je oglasil izvršni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf, ki je dejal, da je delo v Pomorskem muzeju zaradi neustrezne komunikacije med zaposlenimi in Gambozovo oteženo, slednja pa posluje negospodarno in v nasprotju s stroko.

Junija 2011 so zaposleni skupaj z Volfom zahtevali od piranskega župana Petra Bossmana razrešitev Gambozove v tednu dni. In to ne glede na to, da je preko dveh evropskih razpisov pod njenim vodstvom muzej dobil milijon evrov sredstev.

Damjan Volf

Volf se je julija 2011 z zaposlenimi v piranskem muzeju spraševal, ali je volja ustanovitelja zaščititi zaposlene ali le določene osebe. Vztrajali so pri razrešitvi Gambozove in omenjali, da bodo to poskušali doseči celo po sodni poti.

Oktobra 2012 se je Gambozova znašla v kriminalistični preiskavi. Kazensko so jo ovadili zaradi domnevno nezakonitega poslovanja v preteklih štirih letih. Zlorabila naj bi uradni položaj pri izvedbi javnih naročil za gradbene posle. Gambozova je dokončala mandat, ni pa ponovno kandidirala. Med njenimi glasnejšimi nasprotniki sta bila Nadja Terčon in Flavio Bonin, ki sta nato oba kandidirala za vodenje muzeja, a je bil izbran Franco Juri.

Poglejmo še primer Obalnih galerij Piran. Septembra 2014 je ravnateljica Lilijana Stepančič dala izredno odpoved Aurori Fonda (gre za hčerko piranskega podžupana Bruna Fonde). Država je ukinila sredstva za galerijo A+A v Benetkah, ki je delovala pod okriljem Obalnih galerij in kjer je bila Fonda kustosinja. Marca 2015 je bila Stepančičeva deležna kritik, da namesto za razstave denar namenja za odvetnike, ki so svetovali pri razrešitvi Fonde in drugih zadevah. Šlo je za odvetniško pisarno Senica. Z mesta direktorice so jo razrešili junija 2015. Od takrat vodi Obalne galerije Jelka Pečar, ki je bila ena od nasprotnic Stepančičeve.

Živimo v časih, ko se marsikdo komaj prebije skozi mesec in zato je še toliko bolj prav, da javnost izve in vidi, kaj se dogaja v javnih zavodih, ki so financirani z davkoplačevalskim denarjem. Če se za konec vrnemo h Pokrajinskemu muzeju Koper, kjer je trenutno najbolj vroče, to je mesečna plača kustosa. Se vam še zdi, da gre za krik obupanih na pomoč?

Deli novico:

Ne vem |  26 .02. 2017 ob  16: 59
Kako naj pa mi vemo kaj so dela in naloge teh ljudi. Kaj nas utrujate s tem. Naj uredijo svoje odnose sami. Če nekdo ne opravlja svojega dela, naj ga direktor sankcionira. Tudi za to je potreben napor.
Atila |  25 .02. 2017 ob  08: 54
Recept iz realnega sektorja!
Razpis za delovno mesto-
Najnizji pricakovani znesek za osebni dohodek dobi delovno mesto
Pa da vidis...........
Koprcan |  25 .02. 2017 ob  08: 23
Kaj rit si sam obriše al se počuti preveč izobraženega?
KAR |  25 .02. 2017 ob  02: 09
se mene tiče kot davkoplačevalca ;na cesto oba,pa se naj tam prepirata.
@Če že |  24 .02. 2017 ob  20: 26
Luški delavci si dosti bolj zaslužijo svojo plačo, verjemi!
Ga. Tina Novak |  24 .02. 2017 ob  20: 20
je želela povedati , da je pre-gosposka in je odklonila delo, ki jih ga je delodajalec naložil,

tale jurij gre tudi meni na živce, ampak mislim da gospe ne bi smela pasti krona z glave, če bi je naloženo delo s strani delodajalca,kot posebej izpostavlja po "nižjih tarifnih razredih", saj ji ni znižal plače, temveč naložil koordinacijo med deležniki - med drugim tudi s sodelavci...

- na voljo ji je dal 2 meseca.....2 meseca....2 meseca, 42 delovnih dni za uboge 3 telefonade, ki bi ji morala opraviti .....
p. z. a , ma kje mi to živimo


Lukec |  24 .02. 2017 ob  19: 50
je en lenuh prepotentni. Nasilje v družini mu je poznano od blizu. Kaj pa njegova izobrazba?
Twilight Zone |  24 .02. 2017 ob  17: 44
In kaj je zdaj narobe, da direktor dobiva plačo. Dajte se malo zresnit. Kakšna manipulacija? Zgornja korespondenca je dovolj zgovorna in kaže samo na lenobo, vzvišenost in to, da se ji ne da delat nič. Kar je za 1.600 evrov netto škandal. Kakšne veze ima pri tem, da delavka zavrača čisto normalno nalogo, plača direktorja. Zresnite se malo, vi javni uslužbenci živite v paralelnem svetu, žal. Nimate stika z realnostjo.
Če že |  24 .02. 2017 ob  15: 58
Ma.nipulativno objavljate plače kustosov, pa dajte še direktorjevo. Pa ne, da bi za kogarkoli navijala,.ampak na živce mi gre da se manipulira s pošteno zasluženimi plačami. To so poceni spini. Podobno kot pri visokih plačah luskih delavcev. To je v stilu, samo da sosedu crkne krava.
dajmo že enkrat končat s to farso .... |  24 .02. 2017 ob  14: 50
-2
Dvignite jim plačo za 30 % ( neto ) ali bruto ......... in rešeno !!!!!!!!!!!!
hahahahhaahhaahahah
s pogledom |  24 .02. 2017 ob  14: 41
ta sindikat res. ta Volf se oglasi in vedno naredi štalo, a drugače nič od tega sindikata.
Geza |  24 .02. 2017 ob  14: 14
Nesramno visoke place ! Nevem kdo ureja njim ta place ampak Kar je prevec je prevec,dokler vecina delovcev gara za minimalac in na koncu placa se dohodnino drugi pa ah,.....davkoplacevalci zbudite se taih nerealnih osebnih dohodkov je ze zdavnaj bilo prevec zdaj pa,.....
1