Kdaj je teniški igralec dober in kdaj je vrhunski? Kaj je tisto, kar ga naredi in dela vrhunskega? Zgolj rezultati?

"V primeru da vzamemo ATP tekmovanja in ATP lestvico kot merilo za kakovost posameznega igralca, menim, da je le ta dober takrat, ko se s tenisom lahko preživlja sam in z zaslužkom, ki ga ustvari – nagradni skladi in sponzorji – lahko plačuje stroške letnega programa treningov ter turnirjev. Vrhunski pa je zame igralec takrat, ko si s tenisom prisluži eksistenco za vse življenje. Profesionalnost je ključna za 'postati dober tekmovalec'. Vrhunski igralci lahko postanejo samo tisti, ki so izredno talentirani, njihove sposobnosti pa izstopajo v primerjavi s povprečnimi igralci tenisa." 

Kakšna je bila tvoja 'teniška pot'? Rezultat talenta, srečnega naključja, osebnostnega razvoja, trdega treninga ali mešanica vsega skupaj? Bi lahko začrtal, koliko je bilo česa na tej poti?

"Za sebe lahko rečem, da nisem nikoli izpolnil vseh svojih potencialov v celoti in kot tekmovalec na mednarodni ravni nisem nikoli dosegal vrhunskih rezultatov. S tenisom sem se le preživljal. Nikoli nisem imel zares dobrega trenerja, ki bi me naučil igrati vrhunski tenis v vseh pogledih. Nisem imel trenerja, ki bi mi razložil osnove teniške tehnike, taktike, strategije in biomehanike skupaj s pripadajočimi finesami. Igral sem tenis brez nekega posebnega znanja. Predvsem s talentom. In s srcem, z dušo, z ljubeznijo. Tega sem se zavedal, zato sem se že zelo zgodaj začel zanimati za trenerstvo in izobraževanje na tem področju. Zanimale so me čisto vse vsebine na to temo. Mislim, da je bila pot do uspeha v trenerstvu res mešanica vsega, kar je bilo našteto v vprašanju. Predvsem pa mislim, da znam pridobljeno znanje na področju tenisa in športa temeljito posredovati naprej svojim učencem, tekmovalcem in drugim strankam. To je zelo, zelo pomembno. Brez tega ne moreš biti uspešen trener. Tisti, ki jih treniraš, te spregledajo, ti ne zaupajo, nimaš avtoritete, ne moreš jih ponesti naprej, ne obrnejo se nate, ko jim je najtežje. Morajo ti enostavno verjeti, dejansko in v vsem. Blefer ne more zares uspeti. In prav je tako."

Kaj predstavlja tenis kot posebej populariziran in vrhunski šport danes? Trdo garanje za dober zaslužek? Je to sreča z vložki in odpovedovanji? Prekarna zaposlitev? Minljivi čas pred športno upokojitvijo?

"Strinjam se, da je tenis eden najbolj popularnih športov na planetu in njegova popularnost še narašča. Tako je tudi zato, ker tenis ni več šport samo za elito na eni strani in prostočasno gibanje na drugi. Tenis se igra na vseh kontinentih in predvajajo ga vse največje televizijske korporacije in to še mnogo bolj kot v preteklosti, ko je bil en program za šport in občasni prenosi največjih turnirjev. Zdaj je tenis na sporedu spomladi, poleti in jeseni skoraj vsak dan, na več različnih športnih kanalih. Tenisači ga dojemajo različno. Nekateri priznavajo, da jih po uspehu in rezultatih ženejo tako imenovane zunanje motivacije, kot je želja po zaslužku in slavi. Spet drugi pravijo, da jih ženejo notranje motivacije, kot je ljubezen in strast do igre. Nekateri stavijo na oboje. Vsekakor pa je edino rezultat ključ do popolnega uspeha. Do tega vodi, kot se je včasih reklo 'red, rad i disciplina' (op. v prevodu: 'red, delo in disciplina'). To bo vedno veljalo. Igralci se sicer poslužujejo tudi raznih ritualov, v katere verjamejo, da jih vodijo do uspeha. To se mi zdi dobro in temu ne nasprotujem, niti tega ne jemljem kot prazno vraževerje."

V kolikšni meri je tenis 'skomercializiran'? V kolikšni meri sponzorji, gledalci, marketing in politična ekonomija določajo, kdo bo zvezda, koliko bo zaslužil in kako dolgo bo igral?

Tenis je danes šport, ki najboljšim igralcem omogoča dober zaslužek, če je uvrščen visoko na ATP lestvici. Služijo tako z denarnimi nagradami kot s sponzorji. Tako, da se igralcem, če so visoko na lestvici, izplača igrati in služiti za prihodnost. Zaslužek najboljših je res enormen. A tako je. In ne zdi se mi narobe. Navsezadnje morajo živeti s svojimi družinami tudi v zrelih letih in na starost. Agassi je vzoren primer tega.       

Z Bradaškjem se je pogovarjal Andraž Teršek.

Športniki na najvišji ravni samo trdo trenirajo ali se tudi izobražujejo? Kaj jim ostane po koncu kariere, če niso bili zares na vrhu?

Kaj igralec na ATP touru dela je odvisno od vsakega posameznika. V današnjem tenisu, kjer poleg vrhunske biomehanike gibov in udarcev prevladuje fizična in kondicijska priprava, je nemogoče, da kdo ne bi trdo delal v procesu športnega treniranja in priprave na tekmovanja. Nekateri poleg trdega treniranja tudi študirajo in so pri tem prav tako uspešni. Igralcem, ki so več let v samem vrhu, pripada teniška pokojnina organizacije ATP, ki jo lahko koristijo po določenem letu starosti. To se mi zdi dobro. Tudi v drugih športih bi moralo biti podobno.

So športnikom pravila v tenisu kot športu in tenisu kot spektaklu z ekonomsko vrednostjo, znana in jasna?

Vsakemu igralcu so točno jasna pravila vedenja, ki jih določa ATP. Če jih krši, je kaznovan in sankcioniran. To mora vedeti. Tu je potrebna strogost. Tako mora biti.

Obstaja v tenisu 'etika športa' in kje lahko vidimo njeno prisotnost?

Tenis je vedno veljal za eliten šport aristokratov in bogatašev, višjih slojev družbe. Že sama pravila v tenisu narekujejo etično in pošteno obnašanje. Spoštovanje nasprotnika, primeren pristop do igrišča in ostale infrastrukture, kot je primerna obutev, primerna oblačila ter primerno vedenje na igrišču. Že samo ime 'tenis' bi moralo biti sinonim za etičnost in poštenost. Seveda so izjeme, ki kršijo pravila, vendar so za to sankcionirani. 

Kako lahko razumemo, da je tenis kot šport izredno naporen, doping afer pa je tako malo?

Sam si razlagam, da zato, ker tenis spada v skupino 'neeksaktnih' športov. Kot atletika ali plavanje, pa dvigovanje uteži, kjer je uspeh odvisen predvsem od moči in vzdržljivosti. V tenisu je uspeh odvisen od veliko več dejavnikov in že samo štetje rezultata je veliko bolj kompleksno kot v 'eksaktnih' športih. Mislim, da zaradi tega sam doping v tenisu ni ključen za uspeh, zato se ga igralci tudi ne poslužujejo toliko, kot verjetno v ostalih 'eksaktnih' športih. 

Kaj te tenis nauči, če ga igraš profesionalno?

Da moraš za svoje uspehe garati in da ni nobene bližnjice, da je vse samo ena velika, kako bi rekel… objektivnost. Edino delo je tisto, ki vodi do uspeha. Vse ostalo pa je lahko le naključje. Nauči te, da tisto, kar seješ, tudi žanješ in v to verjamem.

Je mogoče združevati tenis, od katerega bi človek odlično živel in izobrazbo, na katero bi bil ponosen?

Je mogoče. En takšen primer je Mario Ančić, nekdanji hrvaški teniški as, ki je poleg vrhunske profesionalne kariere tudi diplomiral iz prava. Sedaj je odličen strokovnjak na tem področju. Je pa zelo redek primer.

Se mlade ljudi v tenisu tudi vzgaja ali samo trenira?

Mislim, da se jih v večini primerov samo trenira - in to, žal, celo napačno. Redki so trenerji, ki mlade vzgajajo in trenirajo na dolgi rok. S tem mislim, da se mlade vse manj vzgaja v zrele posameznike, ki so odgovorni za svoja dejanja. Premalo je poudarka pri pravilni pripravi na treninge in tekme. V trenerjih vidim premalo znanja in učenja pravilne biomehanike ter tehnike. Osebno menim, da bi moral vsak trener biti neodvisen od financ staršev. To se mi zdi velik problem, predvsem v Sloveniji. Prepogosto nimajo niti pogodb, samo ustni dogovor, dokler pač traja. Le finančno neodvisen trener je lahko avtoriteta igralcem. In le avtoriteta lahko vzgaja igralce.

Kateri trenerji imajo največje probleme s starši? Trenerji, ki so preveč odvisni od plačevanja staršev?

Tako je. Večina trenerjev je finančno odvisnih od staršev tekmovalca. Tak trener začne podlegati željam igralca in ko to tekmovalec začuti, izgubi spoštovanje do trenerja. Večina staršev trenerju celo vsiljuje njihov način razmišljanja, katerega je trener prisiljen sprejeti. Zato pravim, da mora trener biti odvisen od kluba. Če je trener odločen in postavi svoj način dela in dopove staršem, da on dela na določen način, ni nobenega problema. Staršem mora takoj prvi dan jasno povedati, da on tako dela in če njim to ni prav, si lahko poiščejo drugega trenerja. Če tega ne stori, mu bo zelo verjetno nekoč, če ne kar kmalu, precej žal.

Kaj je tvoj primarni cilj pri vodenju teniške akademije?

Rad si postavim izziv in se z njim soočim ter delam. Trdo delam.  Rad poučujem in posredujem znanje željnim teniškega znanja. Ko me vidijo, da trdo delam, tudi sami bolj poprimejo za delo. Ker zaupajo, ker si pristen pri tem.

Zakaj slovenski igralci in igralke, ki imajo očiten talent, ne pridejo na svetovni vrh?

Slovenija je zelo majhna država z majhnim številom ljudi, ki igrajo tenis. Malo je tekmovalcev. Tekmovalci v Sloveniji so prisiljeni že zelo zgodaj oditi v tujino in se soočiti z tekmovalci iz večjih držav, z veliko daljšo teniško tradicijo. To, kar so naredili nekateri naši fantje, je zelo veliko. Biti med 'top 50' na svetu je zame velik uspeh. To je uspelo Gregorju Žemlji in Aljažu Bedenetu, ki sta slovenskemu tenisu  začrtala nove mejnike.

Kaj je zate 'filozofija tenisa'?

'Filozofija tenisa' pomeni, da je tenis oziroma teniška tekma življenje v malem. Vsaj zame osebno. V teniški igri se odvijajo situacije, s katerimi se soočaš tudi v življenju. Vrednote, kot so potrpežljivost, vzdržljivost, vztrajnost in odločnost so ključne za uspeh, tako v tenisu kot v življenju. Soočanje s situacijo in delovanje v sedanjosti. Pozabljanje napak, njihova analiza, iti korak naprej, se iz tega nekaj naučiti ter delovati tukaj in sedaj. Hitro sprejemanje odločitev in zavedanje, da če si ne vzameš tekme, da bo rezultatsko tvoja, ti je nihče ne bo dal. V tenisu ne moreš igrati izenačeno, lahko le zmagaš ali izgubiš. Greš naprej ali greš domov. Ni polovičarstva!