Trditve, ki so se v minulih dnevih pojavljale v medijih v zvezi z zaviranjem razvoja pristanišča so najmanj zlonamerne, še toliko bolj, ker relativizirajo skrb za varno in kakovostno življenje občanov.

Koprski župan Boris Popovič je namreč pojasnil, da si Mestna občina Koper vseskozi prizadeva za razvoj koprskega pristanišča, vendar ne na način, da vodstvo Luke Koper zavrača vsako obliko komunikacije in sodelovanja z lokalno skupnostjo, medtem ko zase ustvarja vse pogoje za rast prihodkov in dobička, s tem, da na pleča občanov polaga vso škodo, ki jo takšen razvoj lahko nosi, tako v kakovosti življenja kot pri degradaciji okolja.

Koprsko pristanišče je po svoji naravi mestno pristanišče, ki večino svojih pretovornih dejavnosti izvaja v ožjem krogu starega mestnega jedra. Vpliv teh dejavnosti na življenje občanov je ogromen, ne glede na to, da se iz politične računice to dejstvo povsem relativizira.

Tisoči koprskih občanov so že danes izpostavljeni prekomernemu hrupu, svetlobnemu onesnaževanju, prometnim težavam, ki jih povzročajo kolone tovornjakov, tveganju za onesnaževanje morja in obale in številnim drugim težavam, ki bi jih Luka Koper morala upoštevati pri vseh razvojnih načrtih. Interno sprejete okoljske strategije Luke Koper nimajo nobene vrednosti, če niso usklajene z lokalno skupnostjo, ki je sestavni del pristaniške skupnosti.

Na vse te težave in razvojne izzive Mestna občina Koper opozarja že vrsto let. Odločno zanikamo očitke, da se je Mestna občina Koper v preteklosti strinjala s predlaganim Državnim prostorskim načrtom za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (DPN).

Obratno je Občinski svet Mestne občine Koper na svoji seji že novembra leta 2009 sprejel sklep, s katerim je ostro nasprotoval predlaganemu osnutku DPN in zahteval, da se nemudoma umakne iz nadaljnjega postopka do uskladitve z lokalno skupnostjo in da se ponovno prouči koncept prostorskega razvoja pristanišča ter pripravi ustrezno pripravljen osnutek DPN, z upoštevanjem vseh pripomb in predlogov lokalne skupnosti.

Mestna občina Koper je julija 2010 izdala negativno mnenje k predlogu DPN in ga utemeljila s suverenimi argumenti v zaščito interesov lokalne skupnosti. Ob tem je Mestna občina Koper podala tudi nekaj alternativnih predlogov za širitev pristanišča, ki ne bi nosili toliko negativnih učinkov za lokalno prebivalstvo. Med temi je bila predlagana proučitev možnosti podaljšanja operativnih obal prvega in drugega pomola v kopno, s tem, da je Mestna občina Koper izrecno nasprotovala podaljšanju prvega pomola v morje in kot nesprejemljivo ocenila predvidena pokrita skladišča na Evropskem energetskem terminalu, ki naj bi dosegala višino neverjetnih 46 metrov in bi služila deponiranju premoga in železove rude. To je samo manjši del pripomb, ki jih je koprski župan Boris Popovič 1. 7. 2010 posredoval pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor.

Občinski svet Mestne občine Koper je nato še leta 2011 obravnaval pripombe, predloge in stališča, ki jih je pripravila Komisija za oblikovanje stališč in pripomb k predlogu DPN (Komisija). Komisija je k sodelovanju povabila tudi krajevne skupnosti, ki so neposredno obremenjene z delovanjem pristanišča in povezanih transportnih dejavnosti ter sprejela sklep, v katerem je obširno predstavila zahteve za ponovno proučitev predlaganih ureditev in upoštevanje zahtev ter izhodišč Mestne občine Koper. Občinski svet je vse predloge Komisije sprejel in jih posredoval pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor, ki ni upošteval praktično nobenega izmed številnih dobronamernih predlogov za dopolnitev DPN, ki bi omogočal rast tovornega pristanišča ob upoštevanju potreb lokalne skupnosti.

Mestna občina Koper se je avgusta 2016 vključila v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za celostno ureditev prvega pomola v pristanišču za mednarodni promet v Kopru, predvsem zaradi znatno povečanih vplivov na okolje, ki bi s sabo nosila širitev pomola v morje za kar 100 metrov, čemur je Mestna občina Koper že vrsto let odkrito nasprotovala, predvsem iz naslova dodatnih okoljskih obremenitev, slabšanja kakovosti življenja občanov ter negativnega vpliva na razvoj turistične dejavnosti v celotni regiji.

Danes smo se znašli pred dejstvom, da želi Luka Koper izvesti megalomansko širitev prvega pomola v morje in to s popolnim ignoriranjem lokalne skupnosti ter interesov občanov Mestne občine Koper. Ti bi morali prejeti transparentne informacije glede posegov, ki bodo nedvomno vplivali na kakovost njihovega življenja in skupnega okolja in biti hkrati aktiven partner pri razvoju pristanišča.

Mestna občina Koper je napovedala pritožbo na izdano okoljevarstveno soglasje za širitev prvega pomola, izključno zaradi zaščite lokalne skupnosti, občanov in okolja, kar je tudi ena od njenih izvirnih nalog.