Zgodba se vleče že skoraj desetletje. Kakor izhaja iz odločbe vrhovnega sodišča, je država koprsko občino marca 2006 razlastila 12.048 kvadratnih metrov nepremičnin, natančneje javnih cest. Dve leti kasneje pa je država celotno takrat že zgrajeno prvo fazo navezave na avtocestno omrežje prenesla v upravljanje in vzdrževanje Mestne občine Koper. Pri tem pa občina na teh nepremičninah ni dobila lastninske pravice, nadomestilo v naravi, ki ustreza enakovredni nadomestni nepremičnini, ali odškodnine.

Vrhovno sodišče ugodilo reviziji

Občina je zato vložila tožbo, ki sta jo zavrnili tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, vrhovno sodišče pa je nato ugodilo reviziji, sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovno sodišče je namreč ocenilo, da sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je država s prenosom nepremičnin v upravljanje dala ustrezno nadomestilo za razlaščene nepremičnine, pri čemer pa nista opravili ocene premoženjske vrednosti prevzema nepremičnin v upravljanje.

Lastništva ni mogoče enačiti z upravljanjem

Koprska občina je v prvem postopku, kakor izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča, opozarjala tudi, da lastništva nepremičnin ni mogoče enačiti z upravljanjem nepremičnin. In vrhovno sodišče meni, da bi morala država občini pri nadomestilu v naravi zagotoviti zemljišče, za katero bi veljal enak pravni režim, sicer pa plačati denarno odškodnino.

Prvostopenjskemu sodišču je zato naložilo, naj v novem sojenju ugotovi, ali je prenos nepremičnin v upravljanje za občino predstavljal korist. V primeru, da je, mora sodišče še ugotoviti, kakšna je ocena premoženjske vrednosti te koristi.

Občina vztraja pri izplačilu odškodnine

Odvetnica Veronika Zorn Hočevar, ki jo je koprska občina po odpovedi pooblastila odvetniški družbi Matoz za zastopanje najela v torek, je danes sodnici Jelki Rozman pojasnila, da občina vztraja pri plačilu odškodnine.

Državno pravobranilstvo je namreč občini ponudilo katero koli zemljišče okoli ankaranske vpadnice, za katerega velja enak pravni režim kot pri razlaščenih zemljiščih. Ker pa odvetnica danes poznala vzrokov vztrajanja občine pri zahtevku, je sodnica občini naložila, naj se v 20 dneh opredeli, zakaj ponujena zemljišča zanjo ne predstavljajo enakovredne nadomestne nepremičnine.

Za ponujene nepremičnine ni bilo cenitev

Zorn Hočevarjeva je nato dodatno pojasnila, da je občina zavrnila nekatere nepremičnine, saj da se jih prodaja, hkrati pa za ponujene nepremičnine niso opravljene cenitve in torej občina ne more vedeti, ali so te enakovredno nadomestilo. Lastno najemanje cenilca pa prinaša dodatne stroške, je še povedala.