V Luki Koper so nam potrdili, da je izvor črnega prahu res nastal v pristanišču. Ravno ob tistem času so namreč z dveh ladij nakladali in razkladali tovor, ki še ni bil prekrit s protiprašno celulozo. Zaradi vetra je zato odneslo prah premoga in železove rude z manjših predelov deponije. Kot so zapisali, naslednji dan, ob podobnemu neurju, prašenja niso zaznali, ker so s celulozo prekrili manjkajoče dele deponije, na katerih se takrat ni izvajalo operacij.

Zanimalo nas je tudi, ali gre za nevarne snovi, vendar nam v Luki Koper tega odgovora niso posredovali, zato smo se obrnili tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pristanišče jih o dogodku ni obvestilo, o sestavi in lastnostih prahov, ki jih omenja Luka Koper, pa nimajo podrobnejših podatkov.

Prah, ki gre v oblake.

Kakšne so posledice kratkotrajne izpostavljenosti onesnaženosti zraka s prahom?

Vdihavanje visokih koncentracij delcev, kar velja tudi za premogov prah in prah železove rude, lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima lahko za posledico solzenje in pekočo bolečino oči ter izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se lahko poslabšajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja.

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, noseče in doječe matere, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi) in sladkorni bolniki.

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje

V takšnih primerih NIJZ prebivalcem zato svetuje umik iz onesnaženega območja, če pa to ni možno pa v zaprte prostore in zapiranje oken. Za odstranjevanje prahu v zaprtih prostorih priporočajo mokro čiščenje, za zunanje utrjene površine pa pranje z vodo.