Danes se je v zgodbi zaprtja obalne ceste med Izolo in Koprom zgodil nov mejnik. Niti leto dni po zaprtju omenjene ceste za promet sta župan Izole in podžupan Mestne občine Koper Igor Kolenc in Peter Bolčič podpisala dogovor o pričetku aktivnosti izvedbe Regionalnega prostorskega načrta (RPN) za območje med obalnima občinama. Načrt je temelj za ureditev promenade vzdolž celotne obale in valobrana oziroma izolskega otoka.
KOPER IN IZOLA ŠE BOLJ POVEZANA: Postavili temelj za ureditev obalne promenade in izolskega otoka (VIDEO)
Koper
"Čeprav od zaprtja obalne ceste ni minilo niti leto dni, lahko trdimo, da je bila to poteza izjemnega pomena. Čeprav smo cesto zaprli, smo s tem dejanjem izolsko in koprsko občino še bolj povezali. Tako smo tudi danes priča podpisu dogovora o pripravi Regionalnega prostorskega načrta za območje med obalnima občinama, kajti zavedamo se izjemnega pomena in potenciala tega dragocenega dela obale. Hkrati pa se zavedamo tudi potrebe po skrbnem in premišljenem načrtovanju urejanja tega območja," je ob današnjem podpisu načrta povedal podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.
Kot je dodal, je izjemen pomen obalnega pasu med Koprom in Izolo prepoznan tudi v Regionalnem razvojem programu za južno Primorsko, saj je med prioritetnimi projekti ureditev promenade vzdolž celotne slovenske obale, ob kateri bodo nanizani projekti, povezani z razvojem turizma, rekreacije, varstva narave, urbane prenove, trajnostne mobilnosti, usklajeni znotraj načel trajnostnega razvoja in v okviru koordiniranega celostnega upravljanja z obalnim pasom. "Urejena obalna promenada bo postala ključni element identitete regije, s pozitivnimi učinki na kvaliteto bivanja in na razvoj turizma. Ureditev tega območja nikakor ne bo šla na račun lokalnega prebivalstva ali narave, kvečjemu obratno," je prepričan Bolčič.
Ureditev obalnega pasu pomeni pridobitev novih površin za športno rekreacijske dejavnosti in z njimi združljive programe, vezane na morje, za potrebe lokalnega prebivalstva in turistične ponudbe širšega zaledja (kopališče, sprehajališče, vodni športi,...). Z novimi ureditvami se urbanistično in krajinsko preoblikuje prostorske strukture mestnih območij tako, da se ohranja in poveča mediteranski značaj mest, oblikuje se kakovostno povezavo med mestoma Izola in Koper, ki omogoča razvoj bolj trajnostnih oblik bivanja in mobilnosti ter omogoči zaščito in razvoj naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter kulturne dediščine, so na koprski občini po novinarsko konferenci zapisali v sporočilu za javnost
V projekt zajet tudi valobran ali izolski otok
Ureditev območja obalnega pasu bo tako izboljšala potencial obalnih mest ter celotnega slovenskega obalnega območja za investicije, življenje in delo. S premišljenimi posegi v prostor se bo na širšem območju izboljšalo stanje okolja, prispevalo k varstvu narave, ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter prispevalo k njeni promociji.
Prostorske ureditve, ki bodo predmet skupnega načrtovanja so: ureditev komunalne infrastrukture, kolesarskih in pešpoti, grajene obale in kopališč, plavajočih pomolov in spremljajoči servisni objekti za kopalne dejavnosti ter kontaktni zaledni pas kot komplementarne dejavnosti obalnim ureditvam.
"To ni prostor pozidave, to ni prostor betonaže, to je prostor za ljudi," je bil odločen izolski župan Igor Kolenc. Kot je pojasnil, so v ta projekt zajeli tudi valobran ali izolski otok "kot zaščito Viližanskega zaliva ter območja, ki smo ga prejeli v upravljanje ob zaprtju ceste, ne samo obalni pas, ampak tudi območje Rude – tam odpiramo vhodna vrata, ki bodo lahko napajala to zeleno povezavo med Izolo in Koprom."
Šele čez dve leti
Postopek sprejemanja RPN bo trajal približno dve leti, a to ne pomeni, da bodo vsa dela v tem času mirovala. Kot zatrjuje Kolenc, bodo z urejanjem prostora nadaljevali – ravno sedaj se je izolska občina prijavila na razpise za ureditev javne razsvetljave. Predvidena je tudi javna razgrnitev, kar pomeni, da bo v sprejem prostorskega akta vključena tudi širša javnost. Izvedli bodo tudi javni natečaj za rešitve ureditve obalnega pasu, ki bodo na pravi način vračale dodatne možnosti prebivalcem. Pri pripravi načrta in nadaljnjemu urejanju območja računajo na evropska sredstva.
Podpis dogovora sta pozdravila tudi predstavnika ministrstva za okolje in prostor Mitja Bricelj in Damijan Urankar.
ŠE 30 LET BO TAKO