KONČANA PRVA FAZA DOLOČANJA MEJ MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO: "Izbrisanih" ne bo!

Slovenija

Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je včeraj na nujni seji podprl sprejem predloga zakona o evidentiranju državne meje s Hrvaško, ki je del svežnja zakonodaje za implementacijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. V opozicijski SDS so sicer ocenili, da je zakon nepotreben in da bi lahko povzročil več težav kot koristi.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je uvodoma pojasnila, da gre za ključni zakon, saj bo podlaga za vse ostale zakone iz t. i. "implementacijskega" svežnja; ob tem zakonu so to še zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter posebni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi.

O vseh zakonskih predlogih je DZ zdaj že opravil razpravo v pristojnih odborih in bodo predvidoma tudi potrjeni še na novembrski plenarni seji DZ. Rok za sprejem je sicer šest mesecev od objave arbitražne razsodbe, torej 29. december.

Cilj predlaganega zakona, ki ima sicer "le" 12 členov, je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije. Zakon določa pravila evidentiranja državne meje s Hrvaško po razsodbi arbitražnega sodišča v evidenci državne meje in pravila evidentiranja zemljišč in stavb - ki zaradi razsodbe arbitražnega sodišča preidejo v državno ozemlje Slovenije oziroma preidejo iz državnega ozemlja Slovenije - v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin.

Nepremičnine, ki naj bi pristale na hrvaški strani, se bo sicer iz evidenc izbrisalo šele, "ko bo meja evidentirana tudi v naravi, torej ko bo opravljena demarkacija", je poudarila Stebernakova. "Tako da ne bi bila nepremičnina npr. pri nas izbrisana, Hrvaška pa je ne bi vpisala v svoje evidence," je pojasnila. Geodetska uprava bo na zahtevo lastnikov parcel, ki jih bo meja razdelila, izvedla tudi parcelacijo. Stroške tega postopka pa bo nosila država, je še pojasnila državna sekretarka.

Predsednik DZ Milan Brglez (SMC) je v razpravi predlagani zakonski osnutek ocenil za dobro pripravljenega. Spomnil je, da je tudi ustavno sodišče v presoji arbitražnega sporazuma leta 2010 ugotovilo, da bo arbitražna razsodba pomenila konkretizacijo določitve meje, sodba pa bo dokončna.

Prva faza določanja meje med državama je tako končana, zdaj sta potrebni še demarkacija na terenu, kar običajno opravi mešana komisija obeh držav, ki lahko na terenu opravi tudi kakšne manjše popravke, sledi pa še označitev z mejnimi kamni. Za ti dve fazi pa bo "potrebno znatno potrpljenje", je še povedal Brglez in spomnil, da je tudi določitev meje z Italijo (sicer še v času Jugoslavije) potrebovala kar dve desetletji, kolikor je minilo od sklenitve osimskih sporazumov in potem londonskega memoranduma.

Poudaril je še, da je sprejem teh implementacijskih zakonov nujen, "če se bo Slovenija pred kako mednarodno sodno instanco hotela na kaj sklicevati" glede arbitraže. Če pa Slovenija ne bi izvedla vsega potrebnega za implementacijo razsodbe, potem bi ji te pravice zapadle, je povedal Brglez.

Milan Brglez

Opozicija opozarja, da je zakon lahko dvorezen meč

Daniel Krivec iz opozicijske SDS pa je na drugi strani vztrajal, da je ta zakon v tem trenutku nepotreben in da bi lahko povzročil več težav kot koristi, zlasti zato, ker Hrvaška ne namerava priznati arbitražne razsodbe. Spomnil je, da so bili v SDS tudi sicer proti arbitraži in napovedal, da njihova stranka ne bo sodelovala pri potrjevanju teh implementacijskih zakonov.

Podobno odklonilno stališče je sicer imela tudi komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki ga je predstavil Jernej Verbič.

Na koncu je sicer zakonski osnutek z nekaj manjšimi redakcijskimi popravki, ki so jih predlagale stranke vladne koalicije, odbor potrdil z desetimi glasovi za in nobenim proti.

Deli novico:

spet jz |  21 .11. 2017 ob  10: 14
drekači