Za vse študije, analize, strokovna mnenja, geološke raziskave in projektne dokumentacije za drugi tir je država doslej po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo, ki zadnji dve leti bdi nad projektom, odštela 48 milijonov evrov. Za zemljišča, ki jih je država že odkupila je šlo še šest milijonov evrov, skupaj tako blizu 55 milijonov evrov.

Kot so razkrili v sinočnji Tarči, se nekatere študije med seboj razlikujejo minimalno, cene posamične študije pa so dosegale več tisoč evrov.

Nekdanji direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko je pojasnil, da pravila, kako se strokovne podlage od projektne dokumentacije do različnih študij, določa zakonodaja. Ob tem je izpostavil, da vzrok za številne študije tiči tudi v tem, da je projekt z novimi vladami vijugal med eno- in dvotirno progo. Zdajšnji projekt vlade sicer predvideva enotirno progo.

Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko je medtem izpostavil, da se je treba zavedati razlike med strokovnimi podlagami in študijami.

Kot je poudaril, je bilo od 54 milijonov evrov narejenih za 29,6 milijona evrov projektne dokumentacije, zemljišča so stala slabih sedem milijonov, za študije in raziskave je bilo namenjenih slabih devet milijonov, geološke in mehanske raziskave so stale pet milijonov evrov, sedem milijonov evrov pa je stala še investicijska dokumentacija.

Generalni direktor DRI Jurij Kač je izpostavil, da pri projektu ne gre za najboljšo investicijsko prakso v smislu tega, da so se spreminjali nosilci projekta, tekom vodenja postopkov pa tudi same variante. Posledično je to vplivalo na večjo inflacijo določenih dokumentov, je dejal.

Kač je izpostavil še, da je razumljivo, da se besedila dokumentacije v določenih delih ponavljajo. Kot je pojasnil, je besedilo v delih, kjer je ugotovljeno, da spremembe predpostavk, ki so bile preverjene kot posledice spremembe prostorskih aktov, ne vplivajo na samo ugotovitev, seveda identično. Topolko je ob tem dodal, da se v javnosti ustvarja vtis, da gre za nepotrebno dokumentacijo, kar je po njegovem mnenju zgrešeno.

Naročanje študij nasploh bo po besedah prvega moža Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca pod drobnogled vzela tudi komisija. Kot je napovedal, bodo naredili analizo, rezultate pa predstavili tudi javnosti.

Gosti so se v razpravi med drugim dotaknili tudi sodelovanja Madžarske v projektu, pri čemer je državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben poudaril, da gre za projekt mednarodnih razsežnosti. Ponovil je, da se Slovenija glede sodelovanja v projektu pogovarja tudi s Češko in Slovaško.

Jure Leben

Državni sekretar je dejal, da pogovori z Madžari tečejo zelo dobro in da tako Slovenske železnice kot Luka Koper ostajajo slovenske. Skupen holding, ki ga je ob obisku Slovenije omenjal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ni na mizi, je ponovil.

Ekonomist in predstavnik Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir Jože P. Damijan je prepričan, da sodelovanje zalednih držav v projektu ni nujno, niti za prijavo na razpis za evropska sredstva. Slovenija bi za to potrebovala pismo namere, ki pa ga že ima.

Leben je vztrajal, da Slovenija takšnega projekta sama ne more zgraditi in da z več viri financiranja država razporedi tudi tveganja. Damijan pa je po drugi strani ocenil, da bi lahko država 27 kilometrov železniškega tira brez težav financirala sama.

Jože P. Damijan

Slovenska vlada je 200 milijonov evrov vložka že dala, preostalo pa bi po besedah Damijana financirala iz zadolževanja, lahko tudi zadolževanja pri prebivalcih, kot je to počela po osamosvojitvi, je dejal. Leben ga je spomnil na fiskalno pravilo in javni dolg, ki ga moramo poravnati.

V zadnjih tednih se je sicer na temo drugega tira odvilo že več razprav, kar po mnenju predsednika KPK Štefaneca dokazuje, da živimo v zelo demokratičnem okolju. Demokracijo pa po njegovi oceni kazi dejstvo, da je vlada že sprejela svoj predlog zakona, ki ga bo po nujnem postopku kmalu obravnaval DZ.

Razpravo je na Twitterju komentiral premier Miro Cerar, ki je zapisal, da drugi tir ni politična zgodba, ampak zgodba v dobro vseh državljanov. Obenem je ponovil, da gre za prioriteto vlade, ki jo nameravajo končati. Projekt bo potekal skrbno in preudarno ter nikakor ne bo kot Teš 6, je še zapisal premier.