Na podlagi sodbe višjega sodišča je občina Ribi dolžna vrniti kupnino za prodane nepremičnine v višini slabih 890.000 evrov oz. skupaj z vsemi stroški in obrestmi 1.070.000 evrov. Za navedeni znesek so v rebalansu povišali postavko razpolaganja s premoženjem, pri čemer se odhodki v proračunu krijejo iz zadolževanja tako, da se za omenjeni znesek poviša predvideno zadolževanje na kontu najetih kreditov pri poslovnih bankah.

Kolenc ni naredil vsega za zmanjšanje škode

Svetniki so županu Igorju Kolencu v razpravi očitali, da čeprav ni on sklenil kupoprodajne pogodbe z Ribo, pa ni naredil vsega za zmanjšanje škode. Branka Simonoviča (DeSUS) je ob tem skrbela druga odprta tožba, težka več kot 900.000 evrov, v kateri Riba toži občino zaradi izgubljenega dobička.

Bogdan Gerk (Izola je naša) je spomnil, da so vodstvo občine že dolgo nazaj opozarjali, kako se bodo dogodki razpletli. Temu je pritrdila njegova strankarska kolegica Manca Vadnjal, ki je Kolencu očitala, da ni ukrepal takrat, ko bi lahko vsaj zmanjšal škodo. V svetniški skupini so župana celo pozvali k odstopu. Nasprotno je Aleksej Skok (SD) spomnil na odgovornost bivšega občinskega sveta. Takrat so v SD opozarjali, da so zadeve napačno zastavljene in da se pogodbe ne bi smelo podpisati, a so bili preglasovani.

Sodba, zoper katero je občina vložila revizijo na vrhovno sodišče, je sicer izvršljiva in pravnomočna, vendar sta se stranki medtem dogovorili za odložitev njene izvršbe do 31. januarja, to pa pomeni, da Riba do takrat zoper občino ne bo vložila izvršbe za plačilo tega zneska, je ob robu seje pojasnila odvetnica Monika Mavsar.

Zemljišča niso bila v lasti občine

Prvotno pogodbo je občina z Ribo sklenila leta 2009, leta 2010 pa je sledil aneks, katerega ničnost pa je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. Kot je pojasnila Mavsarjeva, sta se pogodbeni stranki z aneksom namreč dogovorili, da občina proda Ribi nekaj, kar ni bilo v osnovni pogodbi niti ni bilo sprejeto na občinskem svetu, nenazadnje pa je šlo za zemljišča, ki sploh niso bila v lasti občine. Poleg tega so bili v samem aneksu za izvedbo nekaterih obveznosti določeni nesorazmerno kratki roki, ki jih občina v praksi ni mogla izpolniti.

Kot je dodala odvetnica, je Riba "kot poslovno sposobna pogodbena stranka privolila v tako pogodbo", nato pa sta stranki prav na predlog Ribe sklenili še aneks, s tem pa je Riba "dejansko privolila tudi v posledice tega posla". Mavsarjeva je ob tem opozorila tudi na neaktivnost Ribe. Po sklenitvi aneksa oktobra 2010 je Riba leta 2014 odstopila od pogodbe zaradi njene neizpolnitve, v vmesnem času pa občina z izjemo enega poziva ni prejela nobenih pozivov bodisi k vpisu v zemljiško knjigo bodisi k sklenitvi aneksa.