Po besedah predsednice odbora zasebnih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije Moletove si v zdravstvenih sistemu ne želijo varnostnikov, ampak urejen zdravstveni sistem, v katerem zdravniki lahko delajo dobro, strokovno in za bolnike. Tudi drugi predstavniki, ki so nastopili na današnji novinarski konferenci, poudarjajo, da si ne želijo varnostnikov in detektorjev kovin, ampak izboljšanja odnosov in stanja v zdravstvenem sistemu.

"Napadi so vse hujši in jih je vse več. Za nas so to izredne razmere. Ne vemo, kako umiriti in potolažiti kolege. Kako lahko nekdo zbrano brez skrbi, z mislijo na bolnika opravlja svoje delo, ko nima časa, ko menedžment pritiska zaradi zmanjševanja stroškov, človek pa ne ve, ali bo živ prišel iz službe," se je vprašal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.

Zdravniška zbornica protestira nad ocenami Kolar Celarčeve, da čakalne dobe ne morejo biti vzrok za ponedeljkov tragični ekscesni primer. V zbornici so prepričani, da je izolski dogodek, v katerem je 70-letnik ubil svojega urologa in nato še policista, povezan s stanjem v slovenskem zdravstvu.

"Ministrica nosi najmanj objektivno odgovornost za ta tragični dogodek, ki je posledica predlogih čakalnih dob. Z njenim neukrepanjem pri skrajševanju čakalnih dob in nerazumevanjem potrebe po odpravi vzrokov, ki so pripeljali do problemov v zdravstvu, se pojavlja tudi vprašanje subjektivne odgovornosti," je menil Možina.

Kuštrin je prepričan, da v izolski bolnišnici ni šlo za ekscesni dogodek, ampak za proizvod slabih družbenih razmer, "gnilega odnosa do zdravnikov in zdravniškega poklica". Dogodek je povzročila družbena klima, to pa so politiki, ki ljudem obljubljajo vse, je prepričan.

Zakaj na varnostne težave opozarjajo šele po izolskem primeru?

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je presenečena nad današnjimi navedbami zdravniških organizacij, ki da "problem splošne varnosti v bolnišnicah izpostavljajo šele po ekscesnem dogodku v Izoli, niso pa spodbudili sistemskih rešitev že prej, na primer leta 2007, ko se je zgodil podoben incident". Poudarja, da je sama ukrepala takoj.

Kot je izpostavila ministrica v pisni izjavi, je med drugim za ponedeljek sklicala sestanek z vodstvi bolnišnic, na katerem bodo obravnavali zagotavljanje varnosti v zdravstvenih zavodih. Na sestanku bo sodeloval tudi strokovnjak s področja varnosti. "Sodelujemo tudi s policijo. Očitno varnostne zahteve, ki jih vsebujejo akreditacije zdravstvenih zavodov, žal niso dovolj ali pa še niso izpolnjene. Zato bomo skupaj z vodstvi zavodov poiskali ustrezne rešitve," je dodala ministrica.

Detektorji kovin in uniformirane osebe ne sodijo v bolnišnice

Spomnila je, da je že ob obisku zaposlenih v izolski bolnišnici povedala, da detektorji kovin in uniformirane osebe po njeni oceni ne sodijo v bolnišnice. "Varnost bomo zagotovili z ustreznimi ukrepi, vendar se ne smemo slepiti. Žal je družbena realnost takšna, da ekscesnih primerov ni mogoče preprečiti," je dodala.

Ministrica je ponovila svoje obžalovanje ob ekscesnem dogodku v Izoli. "Gre za veliko tragedijo. Zato sem obiskala zaposlene v bolnišnici. Povedali so mi, da gre za eksces, ki ga ne bi mogli preprečiti v nobeni bolnišnici, ker so razlogi za to dejanje iracionalni. V to smer gredo tudi ugotovitve pristojnih organov," je dodala.

Kot je spomnila ministrica, je vlada zagotovila 16 milijonov evrov dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih dob in zagotovila "spodobno plačilo za izvajalce, ki ta program izvajajo izven svojega rednega delovnega časa. Poleg tega se od prvega januarja letos plačuje vse preglede z magnetno resonanco in vse preglede ter zdravljenja rakavih bolnikov".