Volivci bodo na nedeljskem referendumu odločali o usodi zakona o drugem tiru, ki ga je vlada pripravila kot podlago za izvedbo projekta. Kdo je bil v referendumski kampanji, ki se izteka danes, uspešnejši pri prepričevanju volivcev, bo tako jasno že kmalu, ankete pa kažejo, da bo ključna udeležba.
KOCKA BO PADLA: V nedeljo bo znana usoda drugega tira (VIDEO)
Slovenija
O projektu drugi tir se je v zadnjih mesecih odvila vrsta razprav v DZ, okroglih miz in posvetov, večina vpletenih pa si je po vsem tem enotna le v stališču, da Slovenija drugi tir med Divačo in Koprom nujno potrebuje. Vlada se je projekta lotila s pripravo posebnega zakona, na katerega so se burno odzvali v opoziciji, delu stroke ter v delu civilne družbe.
Sporen se jim je zdel že postopek sprejemanja zakona, saj je bil ta v javni razpravi le nekaj dni. Da je bilo časa za podajanje pripomb zelo malo, je izpostavilo tudi več pristojnih institucij, med drugim računsko sodišče in protikorupcijska komisija.
Zakon so poskušali z vetom ustaviti državni svetniki, a so poslanci predlog vlade potrdili z absolutno večino. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta Jure Leben je pojasnil, da so šli z zakonom v parlament res po nujnem postopku, a je ob tem poudaril, da so bile v zakonu, ki so ga poslanci na koncu potrdili, upoštevane pripombe tako računskega sodišča kot protikorupcijske komisije. Leben je še zatrdil, da so dodali nadzor finančne uprave, že med samim postopkom pa so v projektno-finančnem svetu v skladu z dogovorom s civilnim gibanjem za nadzor projekta mesto namenili njihovemu predstavniku.
A prav iz civilne družbe je nekaj dni po sprejetju zakonu prišla referendumska pobuda s prvopodpisanim predsednikom društva Davkoplačevalci se ne damo Vilijem Kovačičem. Ta je izpostavil več zanj spornih točk vladnega projekta. Najprej se je osredotočil na finance, saj vlada ni razkrivala cene projekta, nato je v ospredje postavil predvideno traso projekta. Prepričan je, da je ta zgrešena, predvsem se mu zdi nesmiseln zavoj proti Trstu, ki ga ocenjuje za slepo črevo. Meni, da se da drugi tri zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje.
Vrednost gradbenih del bo sicer po oceni vlade dosegla 960 milijonov evrov. V taboru podpornikov zakona ves čas izpostavljajo, da je bila trasa drugega tira sprejeta leta 2005 in je že tedaj imela ovinek ob meji z Italijo.
Zakon je potreben predvsem zaradi finančne konstrukcije projekta. Koncesijo podeljuje družbi 2TDK. Na vladi pojasnjujejo, da so na ta način razbremenjeni davkoplačevalci, saj bodo projekt plačali zlasti tisti, ki bodo imeli od njega tudi največ koristi - to so uporabniki infrastrukture, in sicer prek povečane uporabnine za obstoječi in drugi tir, pribitka k cestnini za tovornjake in takse na pretovor v koprskem pristanišču. Podjetje 2TDK je bilo potrebno ustanoviti zaradi pridobitve dodatnih evropskih sredstev, saj so nekateri instrumenti v okviru finančnih shem EU zasnovani tako, da stimulirajo investicije, pri katerih sodelujejo investitorji, ki so subjekti zasebnega prava.
Pobudnik referenduma Kovačič in v največji opozicijski stranki SDS medtem menijo, da vlada uzakonja korupcijo. V največji opozicijski stranki ocenjujejo, da je celotna investicija vodena nepravilno, zakonsko določena cena projekta pa je previsoka in škodljiva za davkoplačevalce. Kot so izpostavili v SDS, se ne strinjajo s tem, da bi se na tem finančnem projektu napajali lobiji in omrežja iz Foruma 21.
Vlada in poslanci koalicijske stranke SMC so opozicijski SDS večkrat očitali, da se skriva za pobudnikom referenduma Kovačičem, kar je slednji večkrat ostro zavrnil. Kovačič je takšno govorjenje označil za žalitev in dejal, da bi rada vlada s takšnimi očitki dosegla, da bi se začeli volivci ideološko opredeljevati.
Pred referendumom sta časnika Delo in Dnevnik opravila javnomnenjski anketi. Sodeč po spletni anketi Dela, ki jo je za časnik med 13. in 15. septembrom na vzorcu 552 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik, bo ključna volilna udeležba. Anketa je pokazala, da bi lahko ta bila visoka, vsaj okoli 50-odstotna, toda ob upoštevanju razpletov dosedanjih referendumov je mogoče podvomiti o tem. Za zakon bi po tej raziskavi glasovalo 45 odstotkov tistih, ki se bodo zagotovo udeležili referenduma, proti pa 49.
Agencija Ninamedia je za Dnevnik telefonsko anketo opravila med 12. in 14. septembrom na vzorcu 700 anketirancev. Verjetnost, da bi zakon o drugem tiru na referendumu padel, je po tej raziskavi izrazito majhna. Na vprašanje, ali bodo zakon podprli, je pritrdilno odgovorilo dobrih 53 odstotkov, nikalno pa slabih 29 odstotkov vprašanih. 18 odstotkov jih še ni vedelo, kako se bodo odločili. Vprašanja niso zastavili tistim, ki se referenduma zagotovo ne bodo udeležili.
Leben verjame, da bo zakon referendum prestal, če ne, pa bi skupaj z zakonom padel vladni model financiranja. Pobudnik referenduma Kovačič medtem napoveduje, da bo zakon vložil v ustavno presojo, če ga ne bodo zavrnili volivci.
Danes so svoje stališče pred referendumom predstavili tudi zaposleni v Luki Koper, ki so za drugi tir, vendar proti zakonu o drugem tiru. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik sveta delavcev Luke Mirko Slosar, je tej odločitvi botrovala izjava ministra Petra Gašperšiča glede možnosti, da bi Madžari v zameno za sodelovanje pri projektu lahko dobili dodatne skladiščne kapacitete.