Pred dnevi se je na naše uredništvo obrnil bralec, ki je prejel nenavaden izračun dohodnine, zgodba pa je požela kar nekaj zanimanja in komentarjev.
Ker naj bi po informativnem izračunu dohodnine za lansko leto moral plačati približno dve tretjini svoje mesečne plače, se je bralec ob odprtju pošte kakopak zgrozil. Njegova prva misel je bila, kako bo omenjeni račun poravnal, a ko je zadevo prebral in premislil, je ugotovil, da se številke ne ujemajo. V lanskem letu bi naj namreč zaslužil toliko, da mu 700 evrov na koncu niti ne bi bilo težko vrniti. Ampak ni. Zato se je podal med številke in obiskal DURS, kjer so ga na hitro odslovili, češ, naj se pomeni s svojim delodajalcem. Zato je svojo zgodbo zaupal tudi nam, medijem, da pri Finančni upravi RS povprašamo, kako stvari stojijo in kaj lahko v tem primeru stori.
Ukrepati bo sicer moral sam, saj davčna razpolaga s številkami, ki so jim jih posredovali delodajalci ali samozaposleni sami. Kot nam je zaupal bralec, je v lanskem letu sicer res dobil eno plačo več, kot sicer, a na račun tega, ker mu je ta – kot je vse pogostejša praksa slovenskih podjetij – zamujala. Še vedno pa ima dokaze, da takšne vsote, kot je navedena na informativnem izračunu, lani ni zaslužil. Prav tako je dovolj pismen, da loči med bruto in neto dohodki.
Kaj se lahko iz tega naučimo?
Pomen zgodbe ni očrniti DURS-a, niti davčnega zavezanca, ki je podvomil v informativni izračun dohodnine. Bralec, ki je zgodbo zaupal našemu uredništvu, nam je tudi pokazal svoje bančne izpiske in številke na izračunu, ki se niso ujemale, zato je nekje moralo priti do napake. Pomen zgodbe ni niti v iskanju krivca, kdo od vpletenih naj bi napačno izpolnil kakšen obrazec, pač pa, da se vedno in povsod lahko zgodi kakšna napaka. Vsi smo zmotljivi, zato kazanje s prstom na krivca, oškodovancu ne bo povrnilo 700 evrov dohodnine. Kar ga bo rešilo, je to, da bo sam poskusil ugotoviti, kje je do napake prišlo oziroma preprosto na FURS poslati ugovor, ki bo temeljil na njegovih plačilnih listah in bančnih izpiskih, ki so mu jih pripravili na banki. Ugovor bo tako lahko veljal kot njegova davčna napoved, nenazadnje si jo je pred letom 2008, ko je še veljal stari sistem, vsak preračunal in napovedal sam.
Pomen zgodbe je v tem, da naj bi bil pri tovrstnih zadevah vsak zase pozoren. Nenazadnje bi se lahko primerilo, da bralec ne bi ničesar posumil in bi račun meni nič, tebi nič, poravnal. Zato zares velja preveriti, kaj se skriva na listih, ki pridejo v naš nabiralnik in tako ali drugače urejajo stanje v naši denarnici ali na bančnem računu.
durs in furs in racunovodstva naj pripravijo ustrezen program
pravniki pa naj koncno nastudirajo kako zascititi nekoga ki ni kriv