Sprednji del je nad pričakovanji strupen, veliko je igre z geometrijskimi telesi, predvsem s takšnimi, ki imajo ostre robove. Za izrazito dinamiko pa ni potrebno (več) poseči po športnem paketu opreme F-sport.

Nxa, verjamemo, pozna majhen odstotek vozne populacije, saj gre za popolnoma nov ali bolje rečeno svež izdelek te prestižne japonske znamke in temu primeren je tudi odziv mimoidočih, ki se za njim radi obrnejo. Del tega gre vsekakor pripisati nastopaški podobi, ki je pred leti tej relativno konservativni znamki ne bi pripisali, pohvaliti je treba, da je vsa ta dinamičnost in nastopaškost na voljo tudi pri bolj “osnovnih” paketih opreme in ne samo pri popopranem F-sportu.

Strupena izgled in vsebina

Sprednji del prinaša značilno masko motorja, s katero je model veliko lažje umestiti, kroma je razredu in cenovnim okvirjem primerno, prednje luči pa svetijo (skoraj v celoti) s pomočjo LED tehnike, le dolgim lučem je ostala še halogenska tehnika. Pri višje rangiranih NX-ih tudi ta odide v pozabo in dobite polne LED luči. Toda roko na srce, tudi tako je vidljivost in opaznost v prometu izredno dobra. Z boka je sorodnost z večjim RX-om še nekoliko bolj občutna, še bolj pa tudi velikost vozila, ki sicer dobro skriva mere, ki so presenetljivo blizu prej omenjenemu. Ob branju tehničnih podatkov se nam je tako porajalo vprašanje, ali si ne odžirata kupcev, ampak nedavna novica, ki napoveduje novega RX-a, je pokazala, da se bo ta potegnil in očitno oddaljil od srednjega suva znamke. Zadek je prav tako nad pričakovanji razgiban, samosvoj in tudi dinamičen. Glavno vlogo odigrajo zadnje luči, ki spominjajo na tiste pri modelu IS in so pohvalno raztegnjene in razblinijo vse preostale dvome o oblikovni zadržanosti. Testnik je s paketom opreme premium spadal neposredno na sredino cenovne tabele, pa je kljub temu premogel 18-palčno obutev, elektrificirana prtljažna vrata in komfortni dostop in zagon vozila.

Notranjost sicer zasleduje japonsko pojmovanje prestiža in ergonomije, kar zna koga tudi zmotiti, se pa športnost odlično prepleta z limuzinsko eleganco, za kar med drugim skrbijo serijsko usnje, kontrastni šivi, v enak material in motiv pa je presenetljivo odeta tudi armaturna plošča.

Executive že povsem (dovolj) prestižen

Voznika ob vstopu pozdravi tudi električno pomičen sedež, višje ima tudi spomin ter odmik volanskega obroža in sedeža ob zapustitvi vozila. Toda tega nismo pogrešali, rajši kot to imamo ljudsko ceno. Paket premium prinaša najboljše obeh svetov, saj na eni strani ponuja vse, kar v tem segmentu pričakuješ in potrebuješ, poleg usnja, ogrevanih sedežev in tovarniške navigacije še radarski tempomat in vzvratno kamero. Po drugi strani pa cena z osnovnimi 48 tisočaki ni pretirana, še posebej ko upoštevaš opremo, ki je pri nemški konkurenci ni niti približno toliko. Pa še dva faktorja je treba vključiti v to enačbo, in sicer napredni hibridni pogon in dejstvo, da je ta zvezan z vedno serijsko CVT prestavno avtomatiko.

Opremski paket executive pomeni tudi lepo število bonbončkov kot sta komfortni vstop in zagon vozila, tovarniško navigacijo in vzvratno kamero z akustičnimi pomagali. Vsekakor več kot vam za podobno ceno ponuja večina konkurence.

Slednja pa zna komu predstavljati tudi kamen spotike, saj ob močnem pospeševanju motorno kuliso spremeni v moteče tuljenje, ob dejstvu, da se hibride vozi nekoliko drugače kot vozila z motorjem na notranje izgorevanje, pa to zahteva nekoliko drugačen prijem ali voznika. Tudi nas je sprva zvočna kulisa motila, smo se pa delovanja v dnevu do dveh povsem navadili in doumeli, kako pospeševati, da bosta vožnja in udobje  ostala na drugače vedno izredno zavidljivi ravni. Podvozje in vzmetenje namreč ponujata odlično kombinacijo športnosti in udobja, foteljasti sedeži pa telesa razvajajo z navideznim lebdenjem. V tem obziru lexus predstavlja najresnejšega konkurenta mercedesovim modelom.

Hibridni sklop in CVT zahtevata privajanje

Pospeški s hibridnim pogonom so konkretni, a redkokdaj dih jemajoči, za kaj takšnega je moči kratko malo premalo, elektrika pa ob štartu izpred semaforja pripomore toliko, da boste najverjetneje vseeno tudi pred občutno močnejšo konkurenco na klasičen pogon. Velik napredek (v primerjavi z modeli izpred nekaj let) pa je bil narejen na področju vozne dinamike in krmiljenja, v domeni katerih NX pomeni konkretni približek najbolj športnim v segmentu, zato ga bodo hitro vzljubili tudi pristaši nemške “svete trojice”, česar si še pred nekaj leti ne bi upali pomisliti, kaj šele trditi. 

Tudi zadek oblikovno preseneti, predvsem zaradi oblike razpotegnjenih svetil, ki spominjajo na tiste pri sestrskem IS-u. (foto: Miha Pečoler)

Volan je športno odebeljen in natančen, kljub elektro servu pa daje tudi konkretno mero povratnih informacij o dogajanju pod kolesi. Krmiljenje pa je tako natančno, da vedno veste, kam bo šel (zavil) avto, zmogljivemu podvozju pa gre pripisati glede na zasnovo izredno malo bočnega nagibanja v ovinkih.

Nekoliko se vozilu sicer pozna višja teža, saj za seboj nenazadnje “šlepate” konkretno količino ali težo baterij, ki pa so postavljene izredno nizko, tako da ne rušijo nizkega težišča vozila. Hja, kaj pa štirikolesni pogon. Ta je tako kot pogonski sklop specifika, saj je v primeru končnice AWD v imenu, na zadnji osi dodan še eden elektromotor z močjo 50 kW, preko katerega elektronsko krmiljeni sistem po potrebi del navora pošlje tudi na zadnjo os. Je pa res, da takšen sistem ne predstavlja pogona za premagovanje težkih terenov. Gre zgolj za asistenco na podlagi z manjšim oprijemom, kjer je vožnja tako bolj sigurna, v primeru da voznik v ovinku pretirava s plinom, pa mu s selitvijo navora nazaj prav tako reši morebitno zagato. Če želite pravega terenca, potem NX ni za vas, za vse druge, ki želijo imeti štirikolesno gnano vozilo, za tiste dvakrat v letu, ko je na cestah več kot 5 cm snega, pa je NX povsem dovolj. Se pa glede na cenovno orientiranost po našem mnenju izplača dodati tistih 1.300 evrov za AWD pogon.

Glede na dejstvo, da gre za hibrida, preseneti tudi prostornina prtljažnika, ki s 555 osnovnimi litri zadaj pusti tudi številne nehibridne konkurente. Zahvaljujoč umestitvi baterij pod sedeže in v dno pa zmore tudi deljivo sedežno klop, s katero tako kot prostornina na 1.600 litrov narašča tudi NX-ova uporabnost.

Tudi 10 tisočakov in več cenejši od konkurence

Pogled na cenik pokaže, da NX ni poceni, a glede na velikost, hibridno zasnovo, vso opremo in nezadnje tudi značko na nosu, tega niti nismo pričakovali. Ko pa v prizmo vključimo še res bogato serijsko opremo in imidž ter nastopaško obliko, pa vidimo, da nemška konkurenca za podobno vsoto ne zmore niti približno ponuditi toliko. Pri prej omenjenem namreč prav vsa konkurenca ostane “kratka” kar na več področjih in za vse to, kar dobite pri NXu, bi morali pri Nemcih plačati vsaj deset evrskih tisočakov več. To pa je v naši knjigi kar pomemben podatek. Za nakup se sicer ne bo v salonih trlo kupcev, saj bodo tisti zaverovani v Nemce še vedno posegali po njih, ampak predvsem tem sporočamo, da bi NX in z njim znamka Lexus morala biti vsaj v ožjem izboru ob odločanju o nakupu, saj Lexusa v zadnjih letih ne gre kar tako prezreti.