Po neuradnih navedbah Televizije Slovenija so v sklepih komisije omenjeni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance in zunanje zadeve France Križanič in Samuel Žbogar ter nekdanji predsednik vlade Borut Pahor.

Politično naj bi bili odgovorni zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja v primeru Farrokhzadeh. Neustrezno ukrepanje oz. neukrepanje naj bi pomenilo tveganje za nacionalno varnost, pranje denarja in financiranje terorizma pa bi lahko ogrozila stabilnost delovanja NLB in škodila ogledu države.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB ter domnevnega pranja denarja v Novi KBM je zaslišanja začela sredi lanskega decembra.

Na njih so nastopili številni vodilni in srednji menedžerji oz. inšpektorji in preiskovalci iz NLB, Nove KBM, urada za preprečevanje pranja denarja, Banke Slovenije, Slovenske obveščevalne varnostne agencije, policije, Nacionalnega preiskovalnega urada ter predstavniki državnega vrha.

Domnevno sporna nakazila iranske banke, prek katerih naj bi Iraj Farrokhzadeh opral za približno milijardo dolarjev, je v dokumentih NLB našla komisija DZ, ki je raziskovala politično odgovornost za sanacijo bank, in zadevo odstopila komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Obe sta o tem pripravili vmesno oz. posebno poročilo, ki ju je DZ potrdil konec lanskega septembra.

Vmes je nastala preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja in financiranjem terorizma v NLB v letih 2008 in 2011. Preiskavo je razširila na Novo KBM, ko je prišlo na dan, da so Italijani odpirali račune v njenih poslovalnicah ob meji, nanje dobivali visoke prilive iz Italije ter nato dvigovali gotovino.