Prejšnji teden smo že predstavili široko paleto blagodejnih učinkov savnanja na naše telo, predvsem pa počutje, tokrat pa bomo, kot obljubljeno, predstavili različne vrste savn in njihove značilnosti.

Finska ali suha savna

Najpogostejša oblika savne, ki je dejansko tudi predhodnica vseh drugih vrst savn in so jo naši predniki poznali že dobrih 1000 let od tega, je finska savna. Gre za savnanje, pri katerem je telo izpostavljeno visokim temperaturam zraka, v zaprtem, izoliranem, običajno lesenem prostoru z nizko stopnjo vlažnosti.

Značilnost finske savne je prav njena izredno visoka temperatura zraka, ki lahko doseže tudi 95 stopnij Celzija, medtem ko je vlažnost bistveno nižja, nekje med 10 % in 15 %. Finsko savno prepoznate po več stopničastih klopeh, na katerih temperatura dejansko varira, na vsaki naslednji stopnici je namreč lahko ta višja tudi do 10 stopinj Celzija, pa tudi po peči z vročimi kamni, ki jih je potrebno polivati z vodo oziroma eteričnimi olji, s čimer v prostoru dodatno zvišamo vlažnost in temperaturo.

Suh in vroč zrak finske savne pripomoreta k znojenju, ki telo očisti strupov. Znoj, ki nastaja na površini kože, izhlapeva in na ta način hladi kožo – s tem se telo zavaruje pred nevarnim pregrevanjem. Ker je potrebno po savni telo ohladiti (mrzel tuš ali kopel), pride do nenadnih toplotnih sprememb telesa, s čimer se krepi njegov imunski sistem, hkrati pa se telo krepi in jača.

Turška savna

Za razliko od finske je temperatura v turški (parni) savni nekje med 40 in 45 stopinj Celzija, medtem ko je vlažnost skoraj 100 %. Turška savna je tako priporočljiva za tiste, ki uživajo v oblakih pare in rahli meglici, vendar v prostoru z ne tako zelo visoko temperaturo, kot je denimo v finski savni.

Tudi turška savna ima zdravilne učinke, priporočljiva pa je za vse, ki imajo težave z revmatizmom in dihali. Čisti in vlaži namreč dihalne poti ter tako blaži prve znake prehlada oziroma kašlja. Učinkuje tudi pri pospeševanju krvnega obtoka, z vlaženjem in odpiranjem por pa skrbi tudi za revitalizacijo kože.

Da povečamo učinek savnanja v turški savni, lahko v kožo vtiramo sol ali med, prostor pa lahko dodatno odišavimo z eteričnimi olji, ki imajo pozitivne učinke tudi na dihalne poti.

Infrardeča savna

Finski in turški savni pa sledi še infrardeča savna, ki je priporočljiva za tiste, ki težko prenašajo visoke temperature v finski savni. Pri tovrstnih savnah je prevodnih toplote infrardeča svetloba oziroma žarki, ki so varni tudi za osebe s kardiovaskularnimi težavami.

Ti žarki namreč tudi pri bistveno nižjih temperaturah zraka prodrejo globoko v telesno tkivo, potenje pa naj bi bilo ob tem še enkrat večje kot v finski savni.

Ogrevanje na podlagi infrardeče toplote spodbuja presnovo in hkrati omejuje razmnoževanje bakterij in virusov. Poleg tega je izločanje strupenih snovi iz telesa trikrat večje kot v klasičnih savnah, tudi sicer pa naj bi bili pozitivni učinki infrardeče savne številni – odpravlja glavobole, bolečine v hrbtu, nespečnost, povečano telesno teži in celulit ter številne druge nadloge.

Redno savnanje pod infrardečo svetlobo tako pomaga pri zmanjšanju utrujenosti, odpravi stresa, fizični in psihični sprostitvi, povečanem krvnem obtoku, elastičnosti in prožnosti kože, hitremu obnavljanju mišic in vezi ter izboljšanju splošne vitalnosti.