Katalonski voditelj Carles Puigdemont je na predvečer izteka roka, ki mu ga je postavila španska vlada, da prekine proces osamosvajanja Katalonije, zatrdil, da tega ne bo storil. Kot naj bi napovedal pred člani svoje stranke, bo, če bo Madrid uresničil grožnje in suspendiral avtonomijo Katalonije, celo formalno razglasil neodvisnost.
KATALONIJA NE POPUŠČA POD PRITISKI MADRIDA: Napoveduje formalno razglasitev neodvisnosti
Svet
Vlada španskega premierja Mariana Rajoya je napovedala, da bo, če se Puigdemont danes do 10. ure ne bo odpovedal samostojnosti, uporabila 155. člen španske ustave. Ta ji dopušča prevzem neposrednega nadzora nad Katalonijo, odstavitev katalonske vlade in razpustitev parlamenta ter razpis novih regionalnih volitev.
V sredo so v Madridu ponovili, da so to grožnjo odločeni uresničiti, če Puigdemont ne bo popustil. Kot poroča agencija Reuters, bi za popolno odpravo katalonske avtonomije Madrid potreboval od treh do pet dni. Glede na to da Puigdemont očitno nima namena sestopiti s poti proti neodvisni Kataloniji, ta scenarij postaja vse bolj verjeten.
Kot je namreč zatrdil v sredo zvečer po poročanju agencije Reuters, ki navaja neimenovane vire iz Puigdemontove Katalonske demokratske stranke (PDeCat), se bo na morebitno aktivacijo 155. člena ustave s strani Madrida odzval z bolj formalno deklaracijo o neodvisnosti.
Kot sicer piše francoska tiskovna agencija AFP, ki prav tako poroča o tem, zaenkrat ni povsem jasno, kako in kdaj naj bi prišlo do te deklaracije ter ali jo bo potrdil regionalni parlament. Je pa vrsta katalonskih poslancev, ki zagovarjajo neodvisnost, že javno izrazila željo, da bi o tej deklaraciji glasovali v parlamentu, saj bi ji to dalo dodatno težo.
Vlada ne bo popustila pod grožnjami Madrida
Vidna članica stranke PDeCat Marta Pascal je po poročanju Reutersa novinarjem povedala, da bo stranka od premierja v primeru aktivacije 155. člena zahtevala neposredno razglasitev neodvisnosti. Nemška tiskovna agencija dpa medtem navaja tiskovnega predstavnika katalonske vlade Jordija Turulla, ki je v sredo zvečer po seji vlade povedal, da vlada ne bo popustila pod grožnjami Madrida in se ne bo odpovedala neodvisnosti.
To bi še dodatno zaostrilo najhujšo politično krizo v Španiji v zadnjih desetletjih, ki jo je sprožil prepovedani referendum o neodvisnosti Katalonije. Na njem je 90 odstotkov volivcev glasovalo za samostojnost, a udeležba je bila le 43-odstotna.
Naj resijo probleme pri nas doma, ker jih imamo prevec.
Mednarodne brigade (uradni španski naziv Voluntarios Internacionales de la Libertad; Mednarodni prostovoljci svobode; tudi internacionalne brigade) je bil naziv za vojaške enote tujcev, ki so se borili na republikanski strani med špansko državljansko vojno (1936-1939). Sprva so bile mednarodne brigade sestavljene izključno iz tujcev, toda zaradi prevelikih izgub in pomanjkanja novih prostovoljcev so kmalu začeli vključevati tudi Špance.
Mednarodne brigade je sestavljalo okoli 40.000 tujcev iz 54 držav. Vse brigade so bile pod komunističnim nadzorom in imele so lastne politične komisarje. Vsi nekomunisti, ki so hoteli vstopiti v mednarodne brigade, so morali prestati zaslišanje s strani NKVDja. Prav zaradi tega so nekateri tuji prostovoljci raje vstopali v vrste anarhistov oz. v milice.
citat:
"Španska državljanska vojna oz. revolucija je bila prva oborožena vojna s fašizmom. Slednji je zaradi svoje narave predstavljal veliko grožnjo, ogrozil pa je stanje ne le v Evropi ampak tudi drugod po svetu. V vojni, ki se je pričela po koncu Druge španske republike, sta se borila dva politična bloka – levi, ki se je boril za demokracijo, proti totalitarizmu in fašizmu, ter desni, ki se je boril proti demokratični revoluciji, ki bi uvedla spremembe v prid delavcem in kmetom, ter hkrati zavrgla privilegije višjim razredom. Hkrati se je desničarski blok boril tudi proti levičarskim komunistom, saj je v njih videl upad krščanstva ter nasprotovanje veri, kakor tudi proti komunizmu samem, ki je ljudem dajal upanje na boljšo prihodnost. Zgodila se je kot posledica političnih nesoglasij in ne-ukrepanj tekom tridesetih letih 20. stoletja. Načrt zanjo je bil premišljen ter pazljivo izdelan s strani vojaških zarotnikov in sicer s ciljem, da bi čim hitreje prevzeli oblast in nadzor v državi. Imela je ogromen političen, ekonomski in gospodarski vpliv, hkrati pa je predstavljala tudi 'generalko'za drugo svetovno vojno. "
Ja pa demokracija ni tisto kar nam tvezijo: demokratos je v stari Grčiji pomenilo samo to, da imajo pravico do uveljavljanja svoje volje in urejanja skupnih zadev izključno sužnjelastniki, torej niti ne tisti svobodnjaki, ki so bili brez sužnjev. Danes temu rečemo kapitalisti oziroma vsi tisti, ki si lastijo delo drugih.
Torej je napačno boriti se za demokracijo ampak bo treba najt drugo besedo... recimo svobodo....
Srečno Katalonija.
Na vrhu Kidričeve ulice je spominska plošča španskim borcem !
te dneve moram kupit eno rožico ali svečko.