Veliki kamniti bloki valobrana so iz istrskega apnenca in so bili tja pripeljani pred desetletji. "To niso kakovostni kamni, v katere svoja dela običajno klešejo umetniki. So žilave skale, ki tu samevajo že leta, se sušijo z zrakom, soljo in soncem. Nastale so ob miniranjih v kamnolomu in niso previdno rezane, tako da so za nas dokaj zahtevne," je povedal akademski kipar Miha Pečar iz Portoroža. Zato si mladi kamnoseki, ki delajo predvsem z ročnimi kladivi in dleti, zaradi vnetosti pri vztrajnih udarcih, v znoju naberejo kar nekaj žuljev in oteklin. Je pa njihovo ustvarjanje svojevrstna atrakcija, ki na svoj način tudi pestri piransko turistično podobo. Ljudje se namreč radi ustavljajo ob kamnosekih, opazujejo njihovo delo, sprašujejo to in ono in so skratka navdušeni.

Vodja delavnice Aljoša Golubić pravi, da je od leta 2008, ko so v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran v okviru piranskega ex-tempora začeli z delavnicami, do sedaj na njih sodelovalo kakih 30 predvsem mladih kiparjev. Bili so tudi že iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Velike Britanije in letos imajo prvič enega iz Češke. Za udeležbo naredijo vsako leto razpis, prihajajo pa tako akademski kiparji kot študenti akademij in ljubiteljski ustvarjalci v kamnu. "Mnogi se radi vračajo, nekateri klešejo svoje delo dve ali tri leta, so pa tudi taki, ki so jih naredili po več," je povedal.

Letos je na delavnici 7 udeležencev. Uroš Preželj iz Portoroža tako nadaljuje klesanje lani zastavljene morske želve, piranska restavratorka Maša Gostinčar dodeluje lani začeto podobo fosila izumrlega morskega členonožca trilobita in tudi Jernej Flajs iz Lucije, ki končuje višjo strokovno šolo za oblikovanje kamna v Sežani, se trudi dokončati kamen, ki mu bo dal obliko kristala.

Milan Marušić iz Kopra ustvarja hobotnico, ki je njegov drugi kip v tej obmorski galeriji na prostem, prvič pa sta žulje ob vihtenju kladiva nabirali Aleksandra Graziola iz Sežane in Miriam Elettra Vaccari iz Italije, ki bo izklesala stopničke.

Nad idejo o taki neobičajni kamnoseški delavnici je sila navdušen tudi Vojtech Trocha iz Prage. Je pred zaključkom magistrskega študija kiparstva in prvič v Sloveniji. Povedal je, da je v Piranu prijetno presenečen zaradi odnosa do ohranjanja njegove zgodovine in še zlasti zaradi odnosa mesta do umetnosti. "Umetnost obiskovalca spremlja na vsakem koraku, to je dobro za turizem in kot umetnik se tu odlično počutim. Še bom prišel," ni skrival zadovoljstva. Zagnano se je lotil skale, iz katere se bo izluščila podoba ribe mante. Namenoma jo je izklesal na vrhu ene od večjih skal, tako da pogledom od spodaj ni opazna. Tistega, ki bo plezal po skalah, tako čaka lepo presenečenje.