26 °C
DANES
JUTRI
14 °C
24 °C
10:41
25.11.2017

KAM SO ŠLI VSI TI MLADI? V desetih letih število šolajočih manjše za četrtino

Število dijakov in študentov se je v Sloveniji v desetih letih zmanjšalo za 53.500 ali za 25,8 odstotka. To pomeni, da bo v naslednjih letih toliko manj mladih vstopilo na trg dela, kažejo ugotovitve avtorjev projekta Zlati kamen. Gre za vseslovenski pojav, pri čemer je izjema le dvanajst občin, povsod drugod je lahko zaznati podobno gibanje.

Uredništvo/STA/R.M., foto: arhiv
14.11.2017 ob 14:37

Največji padec šolajočih mladih je v največjih krajih. V Ljubljani se namreč v študijskem letu 2017/2018 šola 8464 dijakov in študentov manj kot v letu 2007/2008, kar je 30-odstotno zmanjšanje. V Mariboru se je število skrčilo za 3670 ali za 36 odstotkov. V dvanajstih krajih je padec števila šolajočih se mladih večji od 40 odstotkov. Med temi kraji je tudi velenjska občina.

Kam so šla vsa dekleta in vsi ti mladi fantje? Preprosto, manj jih je. Če pogledamo starostno skupino med 15. in 26. letom, kamor sodijo dijaki in redni študenti, se je ta v desetih letih skrčila za 68.608 oseb ali za 22 odstotkov. Število mladih se je zmanjšalo v prav vseh slovenskih krajih z izjemo Ljubljane in Škofljice.

V Ljubljani je nenavaden skok števila mladih v skupini starih med 20. in 24. letom. Pojav bi bilo treba podrobneje raziskati, zelo verjetna razlaga pa je povezana s priseljevanjem. Kljub temu se je število šolajočih Ljubljančanov zmanjšalo, kar po navedbah avtorjev projekta pomeni, da je padel tudi odstotni delež študentov in dijakov v populaciji mladih. Tudi to kaže, da gre za poseben pojav.

Število mladih se je najbolj zmanjšalo v Posočju, pri čemer prednjači Bovec, kjer je mladih za pol toliko kot pred desetimi leti. Le malo bolje je v Tolminu (-44 odstotkov) in Kobaridu (-41,5 odstotka).

Med vidnejšimi kraji, kjer se je populacija mladih med 15. in 26. letom skrčila najbolj, so še Lendava (-43 odstotkov), Velenje (-42 odstotkov), Hrastnik (-41 odstotkov) in Črnomelj (-40 odstotkov). Še v 78 krajih je padec populacije mladih večji od 30 odstotkov.

To bi nas moralo skrbeti, kajti manj mladih, ki vstopijo na trg dela, pomeni tudi manj novih plačnikov v pokojninsko blagajno, so opozorili avtorji projekta Zlati kamen.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
BEKO | 15.11.2017 ob 15:06
0
- +
Za kaj sploh gre. za število mladih od petnajst do petindvajsetega leta, ali za število šolajočih se mladih, Če je prvo, odkod potem nepretrgan rast števila državljanov in drugih prebivalcev v državi. Će gre za šolajočo mladino, v kakšni korelaciji je to z ponudbo na trgu dela. Edini kriterij za vstop na trg dela je starost iskalca dela, šele posebni pogoji za delovno mesto pa zahtevajo določeno stopnjo izobrazbe in drugo. In, kaj imajo občine skupnega z številom šolajoče se mladine. Zelo malo. Nekaj spodbud za šolanje deficitarnih kadrov in tu se konča.Ste pozabili kako je država koncentrirala srednjejšolsko izobraževanje pred kakšnim desetletjem in več. Racionalizacija pač. Naj mi kdo našteje 2 7 78 x krajev-obćin ki imajo vsaj eno srednješolsko ustanovo. Ga ni mati rodila. In avtorji projekta jima kar stresejo nad 3o odstotni padec števila šolajoče se mladine. Za obdobje deset let, v desetletnem šolanju. Tudi univerzitetne baby-siterke potrebujemo mar ne. Za dalnje, nama drage čezmorske države, pa zastonj vse vrste doktorjev itn. In dobimo problem kako zagotoviti kader za YASKAVO in druge investitorje. To bo reševala ministrica za delo , ministrica za šolstvo pa bo lepo obilno povečala sredstva za visoko šolstvo, ker so plačani po številu vpisov. In tu je cilj in smoter raziskave, sama metodologija projekta in izsledki pa za zjokat se. Od nekaj sto manj upisanih letno žongliranjem ki nima zveze z logiko, napraviš KATASROFALEN padec števila šolajoče se mladine. Saj, poslanci to ne bodo razumeli, mi to od njih i nesmemo zahtevati. Zbogom moja lepa pamet, je rekel moj ati po ne vem katerem kozarcu ta močnega.
moda | 14.11.2017 ob 19:48
1
- +
bilo je moderno studirat, vsak je lahko diplomiral z raznoraznimi fakultetami in aferami, starsi so imeli denar za solanje....sedaj vzdrzujejo te diplomirane otroke brez sluzb, ki seveda svoje otroke ne bodo poslali nafakultete..
diplome ovira | 14.11.2017 ob 19:44
1
- +
diplome so postale ovira pri iskanju zaposlitve, to so z leti ugotovili in solanje se opusca..
prst u oko | 14.11.2017 ob 17:48
0
- +
Ni manj mladih, ker se populacija ni znižala. Včasih so temu rekli nekako tako: odšli so s trebuhom za kruhom, ker doma niso dobili služb. Mah, koga pa to briga, a?
ubir | 14.11.2017 ob 15:59
3
- +
Manj jih je,in pa tujina
@Resnica | 14.11.2017 ob 15:53
2
- +
renica je ta, da se niso rodili !!!!!
Resnica | 14.11.2017 ob 15:07
2
- +
SO PRENEHALI VLEC STUDENTSKI STATUS DO 30 LETA
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno