Vzrokov za pozabljanje je več, pravijo strokovnjaki. Eno je pozabljanje, ki je posledica bolezenskih procesov in ki ga moramo ločiti od pozabljanja, ki nam je vsem skupno iz vsakdanjega življenja. En razlog je  pešanje spominskega zapisa, zlasti če ga ne obnavljamo, drugi razlog je, da si nekega  podatka dejansko sploh nismo zapomnili, tretji razlog pa je interferenca podatkov. Če imamo preveč podobnih podatkov, je to težje opravilo, kot če si moramo zapomniti več podatkov iz različnih kategorij. Četrti razlog pa je lahko preprosto potisnjenje spominov v podzavest. To radi storimo zlasti s kakšnimi neprijetnimi dogodki - da jih pozabimo.

Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin?

Spomin lahko urimo z različnimi vajami. Spomin je namreč proces, ki poteka od vnosa informacij do shranjevanja ter potem povezovanja in priklica informacij.

Največkrat so težave na začetku, ko prihaja do vnosa informacij skozi naša čutila in smo premalo pozorni na določene situacije, zato se te informacije ne shranijo pravilno in jih potem tudi ne moremo priklicati iz spomina.

S samimi vajami lahko veliko naredimo s tem, da spodbudimo našo pozornost, da smo torej bolj pozorni do pozornosti, kar pomeni, da lahko zavestno shranimo določeno informacijo skozi več čutil.

Reševanje križank je zelo dobra vaja

Spomin nam sicer začne delati zelo zgodaj, po nekaterih podatkih si otroci v starosti 9 mesecev zapomnijo podatek za en dan, pri 14 mesecih pa za en teden in seveda z naraščajočo starostjo ti podatki ostanejo shranjeni dalj časa. Z dozorevanjem možganov se izboljšuje tudi strategija pomnjenja.

Bistvena je pozornost

Predvsem kratkoročni spomin je vezan na pozornost, če pa želimo informacije ohraniti dlje, lahko to storimo s ponavljanjem. Kot svetujejo strokovnjaki, je poleg pozornosti pri pomnjenju bistveno povezovanje informacij: kratkoročni spomin je lahko včasih šibek in se ga da z vajami nekoliko okrepiti. Spomin lahko, recimo, treniramo tudi tako, da poslušamo neko glasbo ali tekst in vadimo tako, da po koncu skladbe ponovimo, kaj smo si zapomnili iz skladbe, na primer, katere inštrumente smo slišali in katere besede so se ponovile v tekstu. Podobno je lahko s slikami.

Vaja za spomin: razvrščanje fotografij

Dolgoročno spomin lahko krepimo na različne načine: razvrščamo lahko dogodke iz naše preteklosti bodisi po letnici bodisi po fotografijah (recimo družinski albumi), kar je zanimivo za vse družinske člane, pa tudi pozneje, če pride do bolezenske motnje spomina, je lahko to dobrodošla informacija za osebje, ki se ukvarja z njim. 

Za spomin je zelo pomembna tudi fizična vadba: fizične dejavnosti, od hoje do različnih vaj za različne dele telesa delujejo blagodejno tudi na možgane, zato je priporočljivo, da poleg vaj za spomin skrbimo tudi za fizično formo telesa.