Po nedeljskih lokalnih volitvah je na Obali nastala nova občina, Občina Ankaran. Imela bo dva izvoljena organa, župana in občinski svet ter tretji organ, nadzorni odbor občine. Ker novonastalo občino sestavlja le naselje Ankaran, bodo meje občine potekale po že zdaj znanih mejah krajevne skupnosti. V Občini Ankaran bo po 5. oktobru prebivalo približno 3.230 prebivalcev, v Mestni občini Koper pa 51.190 prebivalcev.
Kako bodo potekali postopki odcepitve Ankarana od MOK?
Ankaran
"Najbolj splošno pomeni, da sta bili ustanovljeni dve samoupravni lokalni skupnosti, na območju katerih bodo njihovi prebivalci posredno preko izvoljenih organov izvajali lokalno samoupravo. Občina Ankaran je tako imenovana 'navadna občina', MO Koper pa ima status mestne občine," pojasnjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je v tem času še pristojno za lokalno samoupravo in dodajajo, da sama razdelitev pomeni tudi vrsto organizacijskih sprememb, soustanoviteljske pravice v skupnih javnih zavodih in javnih podjetjih ter seveda izvedeno delitveno bilanco med občinama. Kot razlaga strokovnjak za lokalno samoupravo, profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede, Miro Haček, to preprosto povedano pomeni, da si morata občini razdeliti premoženje, vire in morebitne dolgove. "Dogovor bosta morali skleniti, je pa najbrž vsem jasno, da ne bo enostaven," pravi Haček.
Najprej bo na vrsti delitvena bilanca
V finančnem smislu delitev občin pomeni, da oba občinska sveta sprejmeta svoj proračun in s tem samostojno razpolaganje sredstev v okviru zakonskih obveznosti občin in investicijskega dela. "V skladu z Zakonom o financiranju občin (ZFO) je občina upravičena do sredstev, s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog," pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da so pomemben vir proračuna tudi sredstva iz 22. člena ZFO, predvsem nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter v tem primeru tudi delež koncesnine za Luko Koper.
Ankaranski proračun bo težak okrog 2,7 milijona evrov, tukaj ni všteto nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s strani Luke Koper. Višina nadomestila bo znana šele po izvedbi delitvene bilance, ki bo obsegala več področij. Poleg zemljiških delitev je potrebno upoštevati tudi delitve zavodov in gospodarskih družb, ki so v lasti MOK (Komunala, občinsko redarstvo) ali ostalih treh obalnih občin (Obalne Lekarne, Rižanski vodovod). Delili se bodo tudi dolgovi, ki jih ima trenutno MOK, kar pomeni, da bo Ankaran do neke mere "podedoval" tudi finančne obveznosti. Najbrž za tiste investicije, ki so bile v zadnjem času opravljene v omenjeni krajevni skupnosti in še niso bile v celoti odplačane.
Pogajanja bodo tekla gladko?
Če bodo pogajanja med občinama tekla gladko, kar je težko verjeti, bi lahko bila bilanca opravljena v roku pol leta po volitvah, nato jo morata potrditi še oba župana in občinska sveta. V kolikor bi pri delitveni bilanci prihajalo do nesoglasij pa bo končno besedo imelo sodišče.
Komentiraj
Bi bilo pa dobro, da se naši vrli pravniki ne bi toliko "prepucavali" o tem, kdo je pametnejši po raznih časopisih in bili malo bolj "korajžni" v svojih odločitvah.
LP
pa verjetn je kaj tudi res...
Večino pristojnosti Ustavnega sodišča izrecno določa že Ustava, dopušča pa, da se določijo tudi z zakonom.
Pristojnosti, določene z Ustavo
Po določbah Ustave Ustavno sodišče odloča:
o skladnosti zakonov z Ustavo;
o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in z zakoni;
o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in z zakoni;
o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
o sporih o pristojnostih med Državnim zborom, predsednikom republike in Vlado;
o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
o pritožbah proti odločitvam Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov;
o obtožbi zoper predsednika republike, predsednika Vlade in ministre;
o skladnosti mednarodne pogodbe z Ustavo v postopku njene ratifikacije.
Pristojnosti, določene z zakonom
Z zakonom je določena pristojnost Ustavnega sodišča, da:
odloča o pritožbah zoper odločitev Državnega zbora o izvolitvi poslancev Republike Slovenije v evropski parlament;
odloča o pritožbah zoper odločitev Državnega sveta, da se mandat njegovim članom ne potrdi;
odloča o utemeljenosti odločitve Državnega zbora, da ne razpiše referenduma o spremembi Ustave;
odloča o zahtevi Državnega zbora glede ocene ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona;
odloča o zahtevi občinskega sveta za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zahteve za razpis referenduma;
presoja ustavnost sklepa Državnega zbora o razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana.
Ustavnosodna presoja predpisov – pooblastila Ustavnega sodišča
Protiustavne zakone Ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi, protiustavne oziroma protizakonite podzakonske predpise in splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil Ustavno sodišče razveljavi ali odpravi (z učinkom ex tunc). Če je predpis protiustaven oziroma nezakonit zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali pa ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma odprave, izda Ustavno sodišče ugotovitveno odločbo in določi zakonodajalcu oziroma organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok za odpravo protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče lahko do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov. Če Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov, lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši.
Postopek odločanja (pobude)
(1) Vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, najprej preizkusi z razporedom dela določeni sodnik, ki zbere podatke, potrebne za odločitev, ali naj Ustavno sodišče začne postopek.
(2) Če za obravnavo pobude niso izpolnjene procesne predpostavke (pristojnost, pravni interes, pravočasnost, pooblastilo za postopek pred Ustavnim sodiščem, predpisane bistvene sestavine pobude in predložitev listin za utemeljitev pravnega interesa), Ustavno sodišče pobudo zavrže.
(3) Če je pobuda očitno neutemeljena ali če od odločitve ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, Ustavno sodišče pobudo zavrne.
(4) Če Ustavno sodišče pobudo sprejme, se začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti.
(5) Če izpodbijani predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil ne velja več oziroma je v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti.
Ustavne pritožbe – pooblastila Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov, in zoper odločitev o stroških postopka praviloma ni dovoljena. Ustavno sodišče lahko v postopku odločanja o ustavni pritožbi posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču oziroma drugemu organu v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini. Pri odločanju o ustavni pritožbi lahko Ustavno sodišče presodi tudi ustavnost oziroma zakonitost predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
Postopek odločanja (ustavne pritožbe)
(1) Vložene ustavne pritožbe preizkusi najprej z razporedom dela določeni sodnik.
(2) O zavrženju, nesprejemu ali sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo odloča senat treh sodnikov, določen z razporedom dela. Če senat ni soglasen, o tem odločajo tudi drugi sodniki, ki niso člani senata.
(3) Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže:
- če ne gre za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi;
- če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi;
- če ustavna pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če niso izčrpana vsa pravna sredstva;
- če je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba;
- če je ustavna pritožba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin in je pritožnik ne dopolni v skladu s pozivom Ustavnega sodišča oziroma je tako nepopolna, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti.
(4) Če senat ne odloči drugače, vsebuje obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe samo navedbo razloga odločitve in sestavo senata Ustavnega sodišča.
(5) Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, o njej odloči Ustavno sodišče v polni sestavi. Če je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi, senat Ustavnega sodišča.
Način sprejemanja odločitev
Ustavno sodišče obravnava zadeve iz svoje pristojnosti na nejavni seji ali na javni obravnavi, ki jo razpiše predsednik Ustavnega sodišča, če sam tako odloči ali če to zahtevajo trije ustavni sodniki. Po končanem obravnavanju Ustavno sodišče odloči na nejavni seji z večino glasov vseh ustavnih sodnikov. Ustavni sodnik, ki ne soglaša z večinsko odločitvijo ali obrazložitvijo odločbe, lahko da odklonilno ali pritrdilno ločeno mnenje.
O tem ali so za obravnavo ustavne pritožbe izpolnjene predpostavke, in o tem, ali bo ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, odloči Ustavno sodišče v senatu treh ustavnih sodnikov.
Zoper odločbe in sklepe, izdane v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, ni dovoljena pritožba.
2. Ne mora, tako kot nikjer v demokratičnem svetu ne. Poslanca, ki je predstavnik vsega ljudstva, ne more prisiliti (zopet ljubljena Ustava!) noben kristus na tem svetu, kako naj glasuje, niti US ne. Pika in amen. Želiš še kakšen odgovor?