V skladu z zahtevo piranske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine bodo delavci Skupine Stik raziskave opravljali na celotni površini parkirišča. Med izvajanjem del, to je predvidoma do 27. januarja, na koncu Punte ne bo mogoče parkirati, so opozorili na piranski občini.

Omenjene arheološke raziskave potekajo v sklopu načrtovane prenove celotnega območja. Občina tako za letošnje leto načrtuje urejanje plaže pred hotelom Piran, v letu 2018 pa bo na vrsto prišlo Prešernovo nabrežje do Punte, so na svoji spletni strani zapisali v Skupini Stik.

Arheologi so izkopali 22 sond oz. jarkov do globine, na kateri se na dnu izkopov pojavi podtalnica.

Morje v Piranu je nekoč segalo vse do obalnih hiš in ribiči so imeli priveze za svoje barke pri izhodih, ki so vodile z ulic skozi staro mestno obzidje naravnost do vode. Še v rimskih časih pa je bilo morje 1,5 metra nižje kot danes in tam, kjer je bilo pred 100 leti morje, je bilo pred 2000 leti kopno, so navedli.

Zato je, preden se gradbeniki lotijo dela, smiselno preveriti, kaj se skriva v globljih plasteh pod tlemi, s čimer se bodo izognili tudi nepotrebnim zastojem med samo obnovo nabrežja.

Po drugi strani pa bo na mestih, kjer so arheološke ostaline ohranjene, potrebno premisliti o prilagoditvi projekta ureditve nabrežja tako, da ostalin ne bodo uničili oz. jih bodo celo prezentirali, tako da bo piranska dediščina vidna in dostopna vsem.

Eno takih mest leži v neposredni bližini Punte, na današnjem parkirišču in nekdanjem trgu pred cerkvijo Marije Zdravja. Kot so poudarili arheologi, je bil trg nekoč precej manjši in na njegovi vzhodni strani so še v 19. stoletju stale stare piranske hiše.

Piransko mestno obzidje so gradili postopoma. Najstarejši del naj bi bil zgrajen že v 13. stoletju in je obdajal prav območje najbližje Punti. Sicer so obzidje večkrat popravljali, nazadnje so ga v novem veku zaradi širitve mesta na obalo deloma podrli, deloma pa skrili med zidove hiš, ki so se nanj prislonili.