Vladna stran na pogajanja z obsežno analizo plačnega sistema

Vladna stran je sindikatom javnega sektorja poleg vabila na ponedeljkov sestanek poslala analizo plačnega sistema javnega sektorja, v kateri prepoznavajo tudi nekatere njegove pomanjkljivosti. Skupaj pa gradivo obsega več kot 130 strani.

Kot cilje prenove plačnega sistema gradivo navaja uvedbo instrumentov za upravljanje stroškov dela v javnem sektorju v odvisnosti od javnofinančnih in makroekonomskih kazalcev v konkretnem proračunskem obdobju; prilagoditev oz. določitev različne stopnje vključenosti posameznih delov javnega sektorja v plačni sistem; ter spremembo sistema v smeri večje fleksibilnosti določanja plače posameznega javnega uslužbenca.

Glede na zapisano bodo pod drobnogled zagotovo vzeli sistem napredovanj in dodatkov, pa tudi izplačevanje delovne uspešnosti, med drugim bodo preverili ustreznost vrednotenja dela pooblaščenih uradnih oseb ter se poskušali dogovoriti o odpravi anomalij v najnižji plačni skupini J. Slednje je sicer predvideno že v samem dogovoru med vlado in sindikati javnega sektorja iz lanskega decembra.

Po dosedanjih izjavah ministra Koprivnikarja želja bolj fleksibilen sistem

V katero smer si vlada želi, da bi spremembe šle, je mogoče razbrati tudi iz dosedanjih izjav ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Minister je doslej že večkrat poudaril, da je sedanji plačni sistem rigiden, da ima premalo stimulativnih elementov in da premalo ločujemo dobre od slabih delavcev.

Ob predstavitvi osnutka strategije razvoja javne uprave konec januarja je ponovil, da so spremembe plačnega sistema v zadnjih letih naredile največjo škodo s tem, da se je žrtvovalo motivacijske elemente. A kot je ugotavljal, tudi pred tem, ko je bil večji delež plačne mase namenjen za motivacijske elemente, ti niso bili koristno uporabljeni, "ker smo se skrili za uravnilovko".

Zato si želi, da bi naredili premik od nagrajevanja delovnega mesta k nagrajevanju dejansko opravljenega dela oz. ustvarjene dodane vrednosti. Bolj kot določanje pričakovanih standardov in normativov pa zagovarja načelo, da se merijo rezultati v določeni funkciji in se nato posameznika primerja s povprečnim doseganjem rezultatov.

V sodelovanju s socialnimi partnerji želijo po njegovih besedah konkretno, po posameznih organih in poklicih določiti, kateri so elementi, ki bodo osnova za merjenje uspešnosti, in s tem tudi del nagrajevanja. Kot je navedel, lahko na primer ugotovimo, koliko zadev je posamezen javni uslužbenec zaključil, koliko odločb je izdal, koliko inšpekcijskih pregledov opravil ... Z merjenjem, koliko je kdo naredil, pa ni več manevrskega prostora za skrivanje za uravnilovko, je poudaril.

Minister je ugotavljal tudi, da se je plačna lestvica zelo sploščila, da so bolj odgovorni in zahtevni poklici manj nagrajeni, po drugi strani pa je veliko poklicev in delovnih mest dejansko na meji minimalnih dohodkov.

Čeprav gradivo torej kot enega od ciljev omenja prilagoditev oz. določitev različne stopnje vključenosti posameznih delov javnega sektorja v plačni sistem, pa se bo glede na dosedanje ministrove izjave rešitve iskalo znotraj enotnega plačnega sistema. Ob že omenjeni priložnosti je namreč menil tudi, da bi ločeno urejanje plačila dela različnih skupin vodilo v hudo kaotično stanje, da pa je treba za vsako poklicno skupino prepoznati specifike.

Sicer pa Koprivnikar velik izziv vidi tudi pri sistemu fleksibilnega upravljanja s kadri. Pripravili naj bi kompetenčni model, ko bo za sam vstop v javni sektor potrebno izkazati določene kompetence, za vsakega javnega uslužbenca pa bo znano, ne le na katerem delovnem mestu je, ampak tudi katere kompetence ima - na primer katere vrste pravnega področja pozna, ali govori tuj jezik, je primeren za neposredno komunikacijo s strankami, ipd.

Zaposlene, ki ne bi bili več nujno potrebni za izvajanje določene funkcije, bi lahko usposobili za nove funkcije in nato usmerili, bodisi na razvojne projekte bodisi v gospodarstvo ali pa nazaj v državno upravo na tiste naloge, ki jih danes plačujemo zunanjim izvajalcem.

Pričakovati je zahtevna pogajanja

Pogajanja zagotovo ne bodo enostavna in ni pričakovati, da bi se sklenila v zelo hitrem času. Nekateri sindikati so se že oglasili. Tako so v enem najmočnejših sindikatov, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) že napovedali, da bodo nasprotovali vsem predlogom, ki bi poslabševali pogoje napredovanja, na spremembo ocenjevanja delovne uspešnosti pa bodo pristali le ob zagotovljenih dodatnih sredstvih za izplačilo delovne uspešnosti.

V zdravniškem sindikatu Fides so nedavno izrazili zahtevo po dvigu zdravniških plač, pričakujejo tudi, da bodo pogajanja glede sprememb plačnega sistema potekala ločeno po poklicnih skupinah ali branžnih pogodbah. V nedavno ustanovljenem sindikatu podpore UKC opozarjajo, da v nobeni točki gradiva ni zajeta njihova osnovna zahteva o ponovnem ovrednotenju delovnih mest v plačni skupini J kot izhodišču za vsa nadaljnja pogajanja.

V Sindikatu vojakov Slovenije pa nameravajo že v ponedeljek izpostaviti tudi vprašanje kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor, o čemer se kljub poteku roka ustavnega sodišča še niso uspeli dogovoriti. Če v ponedeljek ne bo pripravljenosti, da se najprej zakon popravi glede kvoruma, bodo zahtevali presojo ustavnosti varčevalnega zakona, napovedujejo.