Na NIJZ spremljajo s klopi povezane bolezni, ne pa tudi pristnosti klopov v okolju, tako da potrditve o velikem številu klopov letos nismo dobili. "Pojavljanje obolenj je odvisno od vremenskih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na biološko aktivnost klopa in na številčnost populacije malih gozdnih sesalcev," nam je pojasnil epidemiolog Mario Fafangel.

V veterinarskem centru Elbivet s Kolombana pa so nam potrdili, da so letos zaznali porast števila klopov, ki seveda prizadenejo tudi živali. O klopih pri pasjih ljubljenčkih smo letos že pisali tukaj.

Klopa lahko tako psi kot ljudje najpogosteje dobimo ob sprehodu po gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, pa tudi v travi in celo na vrtu, dodaja Fafangel. Največ klopov je do nadmorske višine 600 metrov, v višjih legah jih je manj. Klopi sicer prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. "Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra."

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, največ primerov KME junija in julija

Kar se obolelih tiče, število pri nas iz leta v leto niha, dodaja Fafangel. Klopni meningoencefalitis (KME) se pojavlja sezonsko, običajno največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z aktivnostjo klopov. V letu 2016 je bilo največ prijav KME junija in julija, z vrhom zbolevanja v juliju. Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, največ primerov pa zabeležijo poleti. "Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, pa se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov."

V prvih polovici letošnjega leta, do vključno 12. junija, so po Fafangelovih besedah v koprski zdravstveni regiji zabeležili nekaj manj primerov KME in lymske borelioze kot v enakem obdobju lani. Enako velja za območje celotne Slovenije.

Leta 2016 in lani so v koprski zdravstveni regiji, ki obsega Upravne enote Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Koper, Izola in Piran, zabeležili po štiri obolele za KME, kar je sicer manj kot v preostalem delu države. Še manj jih je bilo na Goriškem, po dva vsako leto. Največ obolelih je na Gorenjskem in na Koroškem. Primerov lymske borelioze je bilo več, in sicer so leta 2016 v koprski enotu zabeležili 347 obolelih, lani 308, v goriški enoti NIJZ pa leta 2016 357 ter lani 416.

Kako ukrepati, če opazimo prisesanega klopa?

Če opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej pravilno odstranimo, saj tako močno zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe.

Po odstranitvi klopa je potrebno spremljati svoje zdravstveno stanje in morebitne spremembe na koži. Prvi znak borelioze je rdečina, ki se pojavi od tri do 32 dni po ugrizu okuženega klopa. Ta se počasi širi in dobi obliko kolobarja (slika spodaj), lahko jih je tudi več po telesu. Včasih se bolezen pokaže šele čez več mesecev ali let, prizadeti pa so lahko kože, živčevje, sklepi, mišice, tudi oči in srce. Boreliozo, za katero ni cepiva, zdravimo z antibiotiki, ob zgodnji prepoznavi v prvi fazi je zdravljenje praviloma zelo učinkovito.

Pri klopnem meningoencefalitisu pa se približno sedem do 14 dni po vbodu klopa pojavijo za gripo značilni utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov pa v obdobju nekaj dni do treh tednov sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Kožnih sprememb pri tej bolezni običajno ni, zdravljenje je v več kot 80 odstotkih bolnišnično, bolezen lahko pusti tudi hude posledice, najučinkovitejša zaščita je zato po Fafangelovih besedah cepljenje.

Previdno pri mleku domačih živali

Medtem ko lymsko boreliozo dobimo prek klopa, pa se z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko okužimo tudi posredno. Okužene domače živali, na primer koze, ovce in krave, ki sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko izločajo virus v mleko. "Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje," nadaljuje Fafangel.

Najbolje, da klopa sploh ne dobimo

Človek dobi klopa, ko oplazi denimo grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih v naravo ali pri gibanju na vrtu se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite. Naš sogovornik svetuje dolge hlače, dolge rokave, škornje, rute. Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Pomembno je tudi preprečevanje alimentarne okužbe z uživanjem toplotno pravilno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov.