Plavajoči terminal bodo Hrvati zgradili v bližini mesta Omišalj, poroča portal Siol. Investicija, za katero strateškega vlagatelja še iščejo, je ocenjena na 363 milijonov evrov. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo se Slovenija na razpis za investitorja ni prijavila. Za partnerstvo naj bi bili zainteresirani trije finančni in štirje industrijski vlagatelji.

Za zakup zmogljivosti utekočinjenega zemeljskega plina (ang.Liquefied Natural Gas – LNG) naj bi prispelo 12 ponudb. Distribucija LNG poteka tako, da zemeljski plin načrpajo in utekočinijo z njim bogate države, kot so Savdska Arabija, Iran, Alžirija, Libija. Z ladjami ga prepeljejo do plavajočega LNG terminala, od koder ga distribuirajo v notranjost države v enaki obliki ali pa ga uplinijo za prehod po plinovodu.

Uporabljati naj bi ga začeli čez dve leti

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bi bilo za distribucijo plina v Slovenijo potrebno zgraditi kompresorsko postajo, ki bi povečala tlak plina v plinovodu. Šele potem bi lahko stekel v Slovenijo.

Po poročanju Siola bi terminal lahko začeli uporabljati leta 2019, dolgoročno pa bi ga povezali s terminalom na Poljskem in ustvarili energetsko povezavo Baltika z Jadranom. Na ta način bi se oskrbovale s plinom Hrvaška, Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska. Za dostavo plina, ki ni odvisna od Rusije, naj bi bila zainteresirana tudi Ukrajina.

Strokovnjak za energetiko Peter Novak meni, da je bila zavrnitev terminala v Kopru velika napaka. Prepričan je, da bo cestni tovorni promet v prihodnosti temeljil na utekočinjenem zemeljskem plinu in bo moralo imeti vsako pristanišče skladišče LNG. S plinom se bo oskrbovalo tako ladje kot tovornjake. Po oceni Novaka bo takšen režim zaživel v desetih letih.

V severnem delu Baltskega morja že velja dogovor, da ladij ne sme več poganjati mazut, ampak LNG. Ladje, ki plujejo po Baltiku so že opremljene z dvojnimi rezervoarji. Nizozemska gradi že peto skladišče LNG, ki ga naročnikom dostavlja po železnici.

Okoljska ozaveščenost postaja vse bolj pomembna

Nemčija prvo črpalko LNG načrtuje na Jesenicah. Ugotovili so, da emisij toplogrednih plinov ne morejo zmanjšati drugače kot s preusmeritvijo tovornega prometa na LNG. Preusmeritev celotnega tovornega prometa po Evropi na LNG je po mnenju Novaka zgolj vprašanje časa.

Podobno mnenje ima direktor Butan plina Tomaž Grm, ki poudarja, da cena prevozov ne igra več glavne vloge, ampak je pomembna tudi okoljska ozaveščenost ponudnikov cestnih prevozov.

Tretjino trenutne cene LNG predstavljajo stroški logistike, s terminalom na Krku pa se bo strošek precej zmanjšal.