Društvo Progresiva in Fundacija za evropske progresivne študije (FEPS) sta včeraj v Ljubljani pripravila Konferenco Prihodnost dela - socialna in pravna varnost, na kateri so zbrani iskali odgovore na družbene, socialne in politične spremembe, ki se obetajo zaradi tehnološke in digitalne revolucije.

Trg dela se spreminja, je potrdil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Po raziskavi think-tanka Bruegel bo v EU zaradi digitalizacije v prihodnjih 20 letih izginilo med 40 in 60 odstotkov delovnih mest, po oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa bo v državah OECD ob delo devet odstotkov ljudi, v Sloveniji 12 odstotkov, je navedel.

Na drugi strani se že porajajo nove oblike dela. Evropska agencija za pogoje dela iz Dublina jih je kot posledico digitalizacije identificirala devet, njihova skupna točka pa so povsem novi modeli sodelovanja med delavci in delodajalci, ki pa so po novem v resnici naročniki in izvajalci, je pojasnil Pogačar. Gre za nove oblike dela, s katerimi so povezane prednosti in pomanjkljivosti, je dejal.

Zaradi omenjenega je po besedah državnega sekretarja pred nami mnogo izzivov. Zaradi vrzeli na področju znanj in spretnosti - po oceni Bruslja danes kar 47 odstotkov delovne sile nima zadostnih e-znanj - se je treba ustrezno izobraziti, pomembno bo vzpostaviti tudi ustrezen socialni dialog za vzpostavitev ustreznih sistemov za pravno varstvo delavcev, za varnost in zdravje pri delu ipd. Novim oblikam dela bo treba prilagoditi tako sistem socialne varnosti kot pokojninskega sistema, je izpostavil Pogačar.

Medtem ko so socialni sistemi v Evropi še pred nekaj desetletji vzdrževali zavidljivo raven socialne varnosti in blaginje, danes ni več tako, je dejala tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Za nedoločen in poln delovni čas je zaposlenih vse manj ljudi, vse več pa je prekarnih delavcev in kategorij, izključenih s trga dela, je spomnila. Ključno vprašanje je, tako ministrica, kako za različne oblike zagotoviti ekonomsko, socialno in pravno varnost.

Ob tem je opozorila, da je Slovenija zaradi prenosa dela finančne suverenosti na EU in posledičnih javnofinančnih omejitev pri oblikovanju socialne politike zelo omejena. Prepričana je, da bo moral Bruselj socialno politiko prepoznati kot enakovredno finančni, ne pa v njej videti le izdatkov. "Socialna politika je ključna za izvajanje ekonomskih in vseh drugih politik. Evropa bo morala spremeniti odnos do nje, sicer bo težko ustavila populizem in vse drugo, kar se ji dogaja," je izpostavila.

Spremembe bodo terjale tudi davčne spremembe. Kot je dejala predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs, so osnovna načela sodobnega davčnega sistema načelo pravičnosti, administrativna enostavnost (vsak mora razumeti svoje davčne obveznosti), fleksibilnost glede na gospodarske razmere, demokratičnost pri vplivu na izbiro davkov, ekonomska učinkovitost.

Nacionalni glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik je po Skypu dejal, da napredek v tehnologiji, komunikaciji in transportu, ki zadnjih 15, 20 let spreminja strukturo dela, ni nekaj novega, saj se je to dogajalo tudi v industrijski revoluciji. Novosti vedno lahko predstavljajo tudi priložnosti, je dal vedeti.

Po Skypu se je oglasila tudi višja znanstvena sodelavka pri FEPS Ania Skrzypek. Kot je poudarila, je delo bistven element življenja vsakega posameznika, zato je treba dobro poznati in razumeti vse nanj vezane pravice.