Delničarji bodo tako na skupščini, ki bo potekala v Kongresnem centru Portus v Portorožu, obravnavali predlog, da se razveljavi junijski sklep o imenovanju družbe KPMG Ljubljana za revizorja za leta 2017, 2018 in 2019, ter da se za revizorja računovodskih izkazov družbe in skupine Luka Koper imenuje družbo BDO Revizija.

Po imenovanju KPMG za revizorja na junijski skupščini je Luka Koper namreč z omenjeno družbo sklenila dodatek k predhodni svetovalni pogodbi na področju optimizacije nabavnega procesa. Opravljanje storitev je sicer odobrila revizijska komisija nadzornega sveta v prejšnji sestavi na podlagi mnenja KPMG, da ne gre za storitve, ki se uvrščajo med prepovedane storitve in ne predstavljajo nevarnosti za neodvisnost revizorja Luke Koper. Kasneje pa se je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem izrekla, da bi nekatere od predvidenih storitev utegnile biti nedovoljene in za neodvisnost revizorja ogrožujoče.

Seznanitev z ugotovitvami posebnega revizorja

Zaradi obstoja dvoma v neodvisnost imenovanega revizorja nadzorni svet družbe z zunanjim revizorjem KMPG ni sklenil pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov. KPMG je medtem za Luko opravila vse v pogodbi in omenjenem dodatku dogovorjene storitve svetovanja pri optimizaciji nabavnega procesa, posebej na področju nabave IPS, ki je bilo hkrati tudi predmet posebne revizije.

Zaradi vsega omenjenega je bil izveden nov postopek izbire zakonitega zunanjega revizorja, v katerem je revizijska komisija nadzornemu svetu predlagala izbor družbe BDO Revizija koz najugodnejšega ponudnika revizijskih storitev za naslednje triletno obdobje, nadzorniki pa so temu predlogu tudi sledili.

Poleg tega je predvidena seznanitev z ugotovitvami iz posebnega revizorjevega poročila posebnega revizorja PriceWaterhouseCoopers glede vodenja posameznih poslov Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev. Sklep o posebni reviziji so delničarji sprejeli na junijski redni skupščini.

Med drugim ni na razpolago podrobnejših argumentov o tem, koliko pristaniških storitev bi bilo treba oddati v zunanje izvajanje, niti nima Luka smernic, ki bi navajale določanje cen, prav tako ne dokumentacije o kakršni koli zunanji primerjalni analizi cen pristaniških storitev.

Veliko sistemsko tveganje

Revizija nadalje izpostavlja regulatorna tveganja v povezavi z legalnostjo samega modela IPS. Gre za "veliko sistemsko tveganje družbe, saj poslovni model IPS... morebiti krši slovensko delovno-pravno zakonodajo. Izid tega pravnega tveganja je trenutno negotov, saj je predmet tekočih pravnih poslov".

Revizija problematizira tudi nadzor nad izvajalci pristaniških storitev na področju varnosti in zdravja pri delu. Luka tako sistematično ne preverja usposobljenosti delavcev IPS. Na področju korupcijskih tveganj pa obstaja zelo malo dokazov o tem, da je Luka opravila oceno tveganja korupcije oz. prevar. Luka tako npr. si v pogodbah z IPS ni pridržala pravice do zahteve po neodvisnem revidiranju posameznih IPS.

Revizija je podrobneje pregledala tudi pogodbe petih IPS podjetij, ki so v letih 2015 in 2016 opravila za skupno 14 milijonov evrov pristaniških storitev, pri čemer je preko 96 odstotkov prihodkov teh IPS bilo ustvarjenih preko poslovanja z Luko. Pri tem revizor ugotavlja, da Luka v povezavi z izbranimi IPS ni izvedla javnega zbiranja ponudb.

Na tapeti tudi sejnine nadzornikov

Delničarji bodo na skupščini med drugim obravnavali tudi določitev višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta. Gre za manjše popravke in uskladitev izplačil z določbami kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.