IZOLSKI OTOK PRIHODNOSTI: Izjemnega pomena za razvoj, velika priložnost za turizem

Izola

Ideja o izolskem otoku je stara že kar nekaj let, zlasti pa je oživela v zadnjih dneh ob napovedi regijskega prostorskega načrta za območje okoli nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo. Dogovor o pričetku aktivnosti sta občini Koper in Izola podpisali minuli teden, v Izoli pa so potrdili namero, da bi material iz gradnje drugega tira uporabili za dolgo načrtovan umetni otok. Prednosti takega projekta vidijo tudi številni občani, bolj skeptični so okoljevarstveniki.

Ena od idejnih zasnov ureditve lagune Viližan iz leta 2014 

Projekt umetnega otoka pred Izolo je že sestavni del Regionalnega prostorskega načrta (RPN), saj je za razvoj vseh dejavnosti v tem delu Izole izgradnja otoka izjemnega pomena, poudarjajo v Občini Izola. "Ideje o izgradnji otoka segajo že v 90-leta in so več ali manj na dnevnem redu že od leta 1998. Podpis RPN-ja občini odpira tudi formalne pogoje, da se s pristojnim ministrstvom in državno družbo Projektno podjetje 2TDK pričnemo operativno dogovarjati za izvedbo omenjenega projekta. Tako smo obema inštitucijama v tem tednu poslali vabilo z željo, da se čim prej sestanemo in dogovorimo za naslednje korake," so nam pojasnili na občini.

Igor Kolenc

"Župan Igor Kolenc je že dobil neformalno podporo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, prav tako nekaterih drugih državnih inštitucij, sedaj pa želimo zadeve formalno okviriti. Lahko povemo, da je otok že vse skozi umeščen v občinski prostorski načrt (OPN), kar ponovno kaže, da občina o uresničitvi projekta misli zelo resno," dodajajo.

Izsek iz OPN-ja

Plaže, zelenice in botanični vrt

V tem trenutku otok še ni tehnično sprojektiran, zato so še odprte možnosti oblikovanja in njegove velikosti, neuradno pa je govora o površini 40 tisoč kvadratnih metrov, ki bi bila namenjena plažam, manjši gostinski ponudbi ter urejenim zelenicam in morda botaničnemu vrtu. "Na Občini Izola nikoli ni bilo razmišljanj, da bi otok pozidali s stanovanji ali drugimi namestitvenimi kapacitetami, tudi s hoteli ne."

Robert Turk

Nekateri v projektu vidijo težave

Robert Turk iz piranske enote zavoda za varstvo narave opozarja, da je to kompleksna zadeva. Težave vidi tako z vidika varstva narave kot z vidika ohranjanja identitete prostora in zmanjševanja pritiska na obalo. "Potrebno bi bilo upoštevati natančno lokacijo, velikost takega otoka … ko se bo in če se bo gradil, bodo morali tisti, ki se bodo s tem ukvarjali, pridobiti okoljske smernice, ki jih bodo morali upoštevati," je dejal Turk.

Turk je že ob zaprtju obalne ceste za promet videl težavo v povečanem številu kopalcev in sidranju bark.

Tudi kot prebivalec misli, da ni dobro, da bi bil otok tam, ker bo to prineslo več pritiska, več ljudi na obalo. "Namesto, da bi z obale gledal morje, bom gledal neko kamnito gmoto s privezanimi barkami. En del morja, ki pripada tudi meni, bo izgubljen," še dodaja Turk. "Načrtujejo se še turističen kapacitete na območju Delamarisa, pa ladjedelnice. Če vse to skupaj seštejemo, mislim, da bi bilo to več, kot prostor prenese. Lahko pa je pač družbena odločitev taka, da se vse omenjeno izpelje."

Dean Kocjančič

Velika turistična priložnost

V Turističnem združenju Izola pobudo o gradnji otoka pred Izolo "ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja" pozdravljajo, je dejal direktor Dean Kocjančič, saj bo vsebina v tesni povezavi s turizmom. "Od sedanjih 46 kilometrov slovenske obale je le slabih 10 kilometrom namenjenih urejenih kopališčem. Z otokom bomo pridobili kakovostne kopalne površine, površine za rekreativce in športnike ter površine za kakovostno preživljanje prostega časa, ne samo za obiskovalce, pač pa zlasti za domačine," dodaja direktor TZ Izola.

Po njegovem bo zaradi umetnega otoka destinacija bolj prepoznavna, in ne samo Istra, ampak celotna Slovenija.

Evgenij Komljanec

Direktor izolskega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec pravi, je treba v vizijo zajeti celotno izolsko obalo. "Svoje bo morala povedati stroka, upoštevati bo treba okoljski vidik, bi bilo pa gotovo smiselno nekaj narediti na vzhodni strani, ki je odprta na sever, in nek valobran oziroma otok bi bil koristen," razmišlja Komljanec. "Če bi uspeli najti skupno točko med vplivi na okolje in razvojnim konceptom, bi to lahko postala pozitivna zgodba."

Andrej Jereb

"Popolnoma podpiram projekt in upam, da ne bo to le ena od atrakcij v volilnem letu, ampak da bo postala realnost. Mislim, da nam to ponuja enormno turistično in tudi širšo razvojno priložnost, obenem pa je test za lokalne politike, kako se bodo tudi po volitvah zavzeli, da bo to postala velika izolska pridobitev," pa je navdušen podjetnik Andrej Jereb.

Financiranje z državnim in evropskim denarjem

Material za gradnjo otoka nameravajo pridobiti ob gradnji drugega tira Koper-Divača. V občini pričakujejo, da bo večino sredstev zagotovila država, še "bolj verjetno pa bomo kandidirali za evropska sredstva", saj gre, kot poudarjajo na Sončnem nabrežju, za pomemben projekt sanacije priobalnega prostora v celotnem severno jadranskem akvatoriju.

Deli novico:

sljadoljed stranka |  28 .01. 2018 ob  16: 52
Bo naredil Đelil sljadoljedni otok če bo zmagal na volitvah
Demiri si že mane roke z čokoljado
Milijan |  27 .01. 2018 ob  13: 00
Od 1954 leta do 2005 smo zasuli 4 kvadratne kilometre slovenskega morja. Mislim, da ni potrebno nadaljnje zasipavanje.

Milijan Šiško, občan Izole
Lakotnik |  26 .01. 2018 ob  20: 33
Nedaj boh da zmaha spet breda and komunisti ki hremo vsi v ramengo!
IBRO |  26 .01. 2018 ob  13: 18
Pa to ni res, tej kandidati, ki imajo v tem članku zastonj oglas so 50 odtenkov SDja. A smo res ponovno obsojeni na isto sran** drugo pakovanje
Izolan |  26 .01. 2018 ob  12: 56
Kje je problem naj drzava pusti investitorjem da ulagajo v otok itd, obcina pa naj poskrbi za stari deu mesta ki razpada ze 30 let... v starem delu mesta je milijon problemov! Tam naj se lotijo resevat probleme ne na otoku....bodocem
leban  |  26 .01. 2018 ob  09: 58
RAJE NAJ razmišljajo o razvoju PRISTANIŠČA in TRETJEM pomolu , kot da si sedanji politiki na stroške DAVKOPLAČEVALCEV postavljajo spomenike !
Za forešte |  25 .01. 2018 ob  17: 39
Imam en predlog.
Dajte dokončno zalit ljubljansko barje pa si z izkopom 2.tira tam postavite otok. Morske vode je več kot dovolj in je zastonj, samo prevoz nam plačajte.
In vsi bomo zadovoljni
Breda beda |  25 .01. 2018 ob  15: 25
Nanesto otoka naj zrihtajo Smrekarjevo in Gregorčičevo ulico in območje Arrigoni in Delamaris a ne da se preseravanje z projekti otok keri izolan je mona da bo pustil da si forešti gradijo otok pred Izolo
sončna uprava |  25 .01. 2018 ob  15: 18
eeeeeeeeee kje mi živimo ... politika dela svoje mesto propada policija si zatiska oči če celo ne sodeluje v kriminalni združbi ki vodi izolsko občino
Kandidati za novega vodjo kriminalnega kartela se predstavljajo in kažejo mišice mi pa samo nemo opazujemo in trpimo kriminal ki se izvaja na izolski občini
KJE JE PROJEKT ARGOLINA? |  25 .01. 2018 ob  14: 46
SPOMNIMO SE LETA 2014: Predstavitev projekta za ureditev obmocja Argoline. PHOTOSHOP FARSA slike, obljuvbe...PLACANI PROJEKTANTI....

Kaj je bilo od tega ? NIC!

Junija 2017 je DUTB ponudila NEODPLACEN PREVZEM (zastonj zemljisca,samo takso za placat) OBCINI IZOLA, pa zupan KOLENC ni podpisal NIC. Se vec, ko so ga vprasali kaj s tem NI VEDEL NIC in celo trdil ,da "NIC NI ZASTONJ NA TEM SVETU".

Tukaj imate dokument ZAPISNIKA OBCINSKE SEJE :

http://46.101.236.219/izola/priponke/OS7-19R-321007-7.pdf

Citat iz dokumenta:

Zadevne nepremič nine so v lasti podjetja Argolina d.o.o. Ljubljana,
posredno pa z njimi upravlja hipotekarni upnik Družba za upravljanje te rjatev bank d.d. iz Ljubljane.
Nepremičnine so pripravljeni neodplačno prenesti na Občino Izola, ki bi v objektih uredila
nadgradnjo muzeja Parencana z otroškim muzejem in shišo eksperimentov za ribištvo,morje in biodiverziteto
Imam idejo |  25 .01. 2018 ob  14: 44
Kaj pa ce bi rajsi prekopali spet cankarjevo od ladjedelnice do obcine pa mamo spet otok hahahaha
Proti umetnemu otoku! |  25 .01. 2018 ob  14: 10
Zasuvati MORJE z odpadnim materialom od gradnje drugega tira je zločin nad okoljem, ne pa priložnost za turizem. Turisti hodijo na morje ZARADI morja, ne pa gledat "neko kamnito gmoto s privezanimi barkami", če si izposodim besede Roberta Turka, ki je dobro povedal. Popolnoma pravilno je tudi njegovo opozorilo, da je treba upoštevati, koliko prostor prenese, in jasno je, da ni mogoče povečevati števila turistov na več, kot prostor sploh prenese.

Če bi imeli na razpolago cel ocean še ne rečem, ampak, imeti tako malo morja, potem pa ga ZASIPATI Z ODPADNIM MATERIALOM!!!!! - to je pa skregano z zdravo pametjo.
1