Začetna ideja je bila ponuditi turistu turistične aranžmaje, ki se dotikajo lokalne primarne in sekundarne turistične ponudbe in jih druge agencije ne ponujajo. Ideja se je porodila med popotovanjem po Avstraliji konec devetdesetih let, kjer so imeli turizem, ki ponuja lokalno naravno dediščino in aktivni turizem, že zelo razvit.

Na majhnem prostoru slovenske Istre in okolice so se ustvarjalci agencije skozi delovanje društva Pangea seznanili z neodkritimi lepotami in zanimivimi ponudniki, ki jih je bilo mogoče zapakirati v turistične aranžmaje in jih tako ponuditi gostom. Poleg tega pa je bila podlaga za izdelavo poslovnega načrta agencije tudi strokovna študija o trajnostnem turizmu na območju doline Dragonje, ki je bila narejena s pomočjo profesorja dr. Igorja Jurinčiča s  portoroške Fakultete za turizem. V njej so analizirali naravno in kulturno dediščino istrskega podeželja in pretehtali, kako bi lahko potekalo trženje. Tako so se tudi seznanili s sodobnimi tržnimi trendi. V začetni fazi jim je predvsem vsebinsko pomagal tudi priznani istrski zgodovinar in pisec Alberto Pucer.

Turistu na izletih ponudijo nekakšen beg iz vsakdanjosti, stik z naravo, kulturno dediščino, stik z ljudmi in njihovimi običaji ter narečjem. Poseben poudarek dajejo na kulinariko območja. Sodelujejo z malimi ponudniki in skrbijo, da se denar vrača na podeželje. V zadnjem letu so uvedli tudi t. i. zelene kazalnike, ki kažejo, koliko je posamezen izlet trajnostno naravnan, koliko vsak izlet prispeva h krepitvi lokalne skupnosti, ohranjanju narave in kulturne dediščine območja.

Ponujajo izlete, prilagojene tistim malo bolj zahtevnim gostom, pa tudi za skupine s plitvejšim žepom; organizirane skupine, društva in kolektive. Za vse skupine se organizira tudi izlete z vsemi pristnimi lokalnimi elementi.

Po njihovem mnenju nam manjka regijski center, ki bi po zgledu Goriških Brd ali Istarske županije usklajeval in usmerjal delo pri upravljanu z destinacijo in črpanju evropskih in drugih sredstev. Občutek imajo, kot pravijo, da je na območju preveč deležnikov (od LTO-jev, do Univerze in razvojnega centra), ki vsi delajo na svojem projektu, brez nekega krovnega načrta. Na ta način se na žalost izgublja veliko energije in sredstev. Pogrešajo tudi več pobud in povezovanja v privatnem sektorju.

Neizčrpane možnosti so tudi v nesnovni dediščini

Potencialov za razvoj dobrih trajnostnih produktov je še veliko, tudi v t. i. nesnovni dediščini (mitih in legendah). Potrebno pa jih je ustrezno vključiti v turistične aranžmaje, kar na Autentici deloma že počnejo, in jih ponuditi turističnim potrošnikom. Kriza se tudi na segmentu trajnostnega turizma gotovo pozna. Z njo se na agenciji spopadajo s fleksibilnostjo in sodobnejšimi tržnimi prijemi.