Prihodnost humanističnih ved je v času, ki vse bolj prisega na tehnologijo, več kot aktualno vprašanje. Humanistika je v zadnjem času postavljena v ozadje, v ospredju so digitalizacija in pospešen razvoj novih tehnologij, umetne inteligence itd., čeprav so humanistične vede vedno bile temelj družbe. Kako gledate na ta trend in ali ga je še možno spremeniti?

Mislim, da nas je prav trenutno dogajanje v času epidemije in pandemije opozorilo na to, kakšna družba smo, kje smo skrenili s poti in da vsa vrhunska tehnologija ne more rešiti osnovnega vprašanja našega bivanja oz. sobivanja, če pot ni premišljena. Opomnila nas je, da smo ljudje, da potrebujemo pristne medčloveške odnose, empatijo, medsebojne stike in osebno komunikacijo. Tudi velike korporacije in podjetja, ki jim je poleg razvoja in dobička pomemben osebni razvoj in ne nazadnje počutje njihovih zaposlenih, že dolgo vedo, da je poleg vrhunske izobrazbe na tehnološkem področju za razvoj in napredek posameznika pomembna njegova druga plat – socialna in čustvena inteligenca, sposobnost dela v skupini, odnosi med zaposlenimi, odnos nadrejenih do svojih zaposlenih itd.

Torej bi lahko rekli, da so dogodki zadnjega leta temeljito posegli v naša življenja in razvoj v vseh pogledih, nastavili so nam ogledalo, odsev je marsikoga presenetil. In tudi zaradi tega bo potreba po temeljnih humanističnih znanjih spet bolj izpostavljena; tu gre za t.i. širino znanja posameznika, njegov odnos do sveta in ljudi, ker pozna preteklost in razvoj v preteklosti, bolje razume sedanjost, predvideva kaj nosi prihodnost; verjamem, da bo to vodilo tudi do tesnejšega in boljšega interdisciplinarnega povezovanja med naravoslovjem in humanistiko.

red. prof. dr. Irena Lazar, dekanja UP FHŠ

Kako bi, upoštevajoč širšo družbeno situacijo, lahko ocenili pomen Fakultete za humanistične študije? Zakaj je študij humanističnih ved morda prav danes še pomembnejši kot v preteklosti?

Fakulteta za humanistične študije se je od ustanovitve leta 2000 dalje uveljavila v prostoru kot pomemben generator znanja, ki lokalno in širše okolje bogati s humanističnimi vsebinami in raziskovalnim potencialom. Študijske vsebine in raziskovalna področja fakultete so od vsega začetka vključevala humanistične in družboslovne vede ter umetnost, izpostavljali smo medsebojno vplivnost in povezanost, skratka medkulturnost, tako značilno za ta prostor. Njeni raziskovalci in pedagogi so strokovnjaki, ki s svojim raziskovalnim delom in dosežki dokazujejo, da so kos izzivom družbenih, kulturnih in ekonomskih sprememb, ki jih doživljata tako evropski kot slovenski prostor.  

Ponosni smo, da s svojim delom na nek način nadaljujemo in nadgrajujemo več stoletno tradicijo humanističnega izobraževanja in raziskovanja v Kopru, ki je v mesto od 14. stoletja dalje vabila izobražence, raziskovalce in študente. 

Humanistične vede, umetnost in družboslovje so področja, ki vsaki univerzi dajejo hrbtenico, širino in odprtost, ustvarjajo ravnotežje med znanostmi in vedami tako na univerzi kot v družbi kot celoti. Prav je, da ob jubileju fakultete izpostavimo prepoznavnost našega pedagoškega dela, našo raziskovalno moč, mednarodno vpetost in ne nazadnje doprinos k družbenemu in kulturnemu okolju, v katerem delujemo.

Brez raziskovanja in poznavanja prostora, družbe in kulture, zgodovine, dediščine, okoljskih procesov in sprememb, bi izgubili svojo identiteto in ne bi poznali svojih potencialov, vsekakor pa ne bi razumeli današnje družbe in ne bi znali odgovoriti na temeljna vprašanja – kdo smo in zakaj, kakšna je naša vloga pri oblikovanju temeljev za prihodnost. Brez znanja jezikov bi svet spominjal na babilonski stolp, otežen bi bil medkulturni dialog, manjša bi bila tudi možnost za mobilnost, napredek. Humanistična in družboslovna znanja ohranjajo in razvijajo to značilnost človeka, njegovo kulturno človečnost. Trenutno stanje v družbi nas opominja, da brez dvoma potrebujemo več humanizma in že kar nekaj časa nazaj je C. Lévi-Straus zapisal, da bo 21. stoletje stoletje humanistike, ali pa ga ne bo.

Dejstvo je, da je med študenti na splošno manj interesa za študij humanističnih ved, kar je povezano tudi z zaposlitvenimi možnostmi, ki jih je več v naravoslovno, tehnično usmerjenih poklicih. Kako doseči neko večje ravnovesje in preprečiti, da bi bila humanistika prezrta? Za katere študijske programe je največ zanimanja?

Danes je, z res redkimi izjemami, zaposljivost težava vseh diplomantov, ne samo študentov s področja družboslovja in humanistike. Analize so npr. pokazale, da so diplomanti naše fakultete dobro zaposljivi, delajo na področjih, za katera so se izšolali. Mnogi celo stopijo na pot samostojnih podjetnikov. Prav z našimi dvopredmetnimi programi, s kombinacijo dveh študijskih področij, želimo študentom še povečati zaposlitvenem možnosti. Pri vseh programih pa skrbimo, da študenti dobijo tudi čim več prakse in praktičnih izkušenj, s sodelovanjem v projektnem delu dodatno širimo njihovo znanje, poznavanje praktičnih izzivov v neposrednem delovnem okolju, ter jim tako hkrati omogočamo stik z morebitnimi bodočimi delodajalci. V Sloveniji namreč ni prav veliko univerzitetnih študijskih programov s področja humanistike in družboslovja, ki omogočajo študentom opravljanje praktičnega usposabljanja v delovnem okolju.

Že nekaj časa so najbolj zanimivi jezikovni programi, ker so med seboj zelo povezani, prepleteni. Veseli me, da smo prav jezikovne programe v zadnjem času zaokrožili tudi z doktorskim študijem Jezik in medkulturnost, ki je zbudil izredno zanimanje. Moram pa poudariti, da tudi klasični humanistični progami, kot so npr. zgodovina, arheologija in geografija, v zadnjem času dosegajo zavidljiv vpis in številke vpisanih študentov so vsako leto višje.

Pri vašem vodenju fakultete zelo poudarjate raziskovalno delo in znanstvene dosežke. Ste z dosežki na tem področju dosegli vaša pričakovanja? 

Raziskovalno delo fakultete je v zadnjih letih brez dvoma doseglo viden napredek. V okviru raziskovalnih inštitutov (Inštitut za arheologijo in dediščini in Inštitut za medkulturne študije) smo bili uspešni pri pridobivanju nacionalnih in mednarodnih projektov. Znanstvena področja, ki jih razvijamo, so se med seboj začela povezovati in dosegati nove sinergije, odlično sodelujemo z raziskovalnimi organizacijami izven fakultete na nacionalnem in mednarodnem prostoru, razvoj gre v pravo smer, vendar moramo skrbeti, da smo nenehno dejavni. Izpostavimo lahko, da smo na področju terenskega arheološkega dela že postali referenčna inštitucija za obalni in priobalni prostor, kar nam nudi ne eni strani nove raziskovalne reference in na drugi finančna sredstva na trgu. Vendar smo šele sredi poti, z dosedanjimi rezultati smo v veliki meri zadovoljni, pred nami pa so še številni načrti.

V našem jubilejnem letu pa moram izpostaviti naše glavne raziskovalne dosežke v tem letu. Izdali smo raziskovalni zbornik Mikro in makro: pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP FHŠ je izšla v dveh zvezkih, ki vsebujeta 34 prispevkov z vseh raziskovalnih in pedagoških področij fakultete. Prvi zvezek, Čas in prostor, združuje poglavja iz arheologije, zgodovine, geografije in antropologije, drugi, Sporočanje in sporazumevanje, pa s področja literarnih ved, slovenskega in italijanskega jezikoslovja, tujih jezikov, komunikologije in umetnosti. Njihova rdeča nit je skrb za razvoj znanja o našem družbenem in kulturnem prostoru. Publikacija dokazuje, da je v dvajsetih letih UP FHŠ postala eno pomembnejših raziskovalnih jeder v primorskem prostoru in na državni ravni. V okviru nase založbe je nastala tudi nova znanstvena zbirka za področje humanistike (Slovenska znanstvena zbirka za humanistiko) v okviru katere je že izšla prva monografija s področja gospodarske zgodovine »Maize to the People!«. Vse, kar ste želeli vedeti o zgodovini širjenja koruze v severovzhodnem Sredozemlju, preberite v tej prosto dostopni publikaciji. 

Sodelavci Oddelka za geografijo pa so sodelovali pri pripravi in nastanku znanstvene monografije »Challenges of tourism development in protected areas of Croatia and Slovenia«, ki je nastala v sodelovanju s kolegi z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Knjiga je bila pripravljena v okviru bilateralnega raziskovalnega projekta z naslovom "Komparativna analiza prostorskega razvoja turizma v zavarovanih območjih Hrvaške in Slovenije", v katerega sta bili v letih 2018 in 2019 vključeni omenjeni instituciji.

Prav tako pa je izšla redna letna številka fakultetne revije Studia universitatis hereditati v dveh zvezkih. SUH je elektronska humanistična znanstvena revija za raziskave in teorijo kulturne dediščine ter razvoj konceptov in paradigem njenega raziskovanja v okviru humanističnih ved. Objavlja znanstvene in strokovne članke s širšega področja kulturne dediščine (arheologija, arhitektura, etnologija, jezikoslovje, literarna, kulturna, glasbena, intelektualna, religijska, vojaška zgodovina, zgodovina idej itn.) in pregledne članke ter recenzije tako domačih kot tujih monografij z omenjenih področij. Spodbuja interdisciplinarni pristop k raziskovanju in razvoj slovenske terminologije.

Kje vidite prihodnje izzive znanstvenega razvoja UP FHŠ?

Izzivov je vedno dovolj. Najbolj še vedno občutimo pomanjkanje stabilnega raziskovalnega financiranja na fakulteti, ki je odraz naše mladosti pa tudi preteklega razvoja. Financiranje iz naslova programskih skupin je osnovni pogoj za kakovostno rast in razvoj raziskovalnega potenciala fakultete, saj hkrati omogoča bolj skladno razporeditev pedagoške in raziskovalne obremenitve posameznika ter mu na ta način vzpostavi pogoje za nemoteno raziskovalno delo. Pri tem pa je seveda potrebno gojiti, vzpostavljati in ohranjati raziskovalne in interdisciplinarne povezave med članicami Univerze, in sicer na zdravih temeljih, vzajemnih in enakopravnih odnosih. Veliko pričakujemo prav od novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je že večkrat ostal pred vrati zaradi politike.  

Še naprej bomo intenzivno razvijali in gojili raziskovalno (in pedagoško) sodelovanje z inštitucijami izven univerze. Njihova vpetost krepi in soustvarja našo raziskovalno uspešnost ter bogati vsebine študijskih programov. Najdaljšo skupno pot je fakulteta prehodila z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Inštitutom za raziskovanje Krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni, saj z nami sodelujeta od ustanovitve dalje. V nadaljevanju smo kot fakulteta vzpostavili in razvili tesno sodelovanje tudi z ostalimi raziskovalnimi inštituti ZRC SAZU. Naši oddelki in raziskovalna inštituta sodelujejo z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa, Inštitutom za slovensko narodopisje, Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša, Inštitutom za arheologijo in Inštitutom za kulturno zgodovino, prav tako pa plodno sodelujemo z Inštitutom za narodnostna vprašanja.

Mednarodna vpetost znanstvenega dela je v času vašega vodenja tudi ena izmed prioritet FHŠ. Bi lahko pri tem izpostavili ključne premike v internacionalizaciji FHŠ? Kakšni so načrti na tem področju?

Mednarodna vpetost in prepoznavnost fakultete je pomembna tako na raziskovalnem kot pedagoškem področju. Pri slednjem moramo izpostaviti naraščajoč delež tujih študentov na fakulteti, in to na vseh stopnjah študija. Kot humanistična fakulteta tu namenjamo veliko pozornost učenju slovenskega jezika za tuje študente in zaposlene, to je naša naloga na fakultetni in univerzitetni ravni. Pohvalimo se lahko z novim mednarodnim doktorskim študijskim programom Jezik in medkulturnost, ki je nastal v sodelovanju z eno najbolj uveljavljenih univerz v sosedstvu, to je Ca' Foscari iz Benetk. Prav tako opažamo, da na področju arheologije, kulturne dediščine in konservatorstva zaradi intenzivnega mednarodnega sodelovanja naših kolegov postajamo referenčna točka za doktorski študij državam na Balkanu.

Delovanje na tem področju se odraža tudi z vpetostjo fakultete v mednarodne univerzitetne mreže kot so Unesco Unitwin mreža za podvodno arheologijo, Unesco katedra za svetovno dediščino in arheologijo, v Parizu pa čaka na odobritev tudi naša vloga za Unesco katedro.

Seveda ne smemo pozabiti na naše čezmejno sodelovanje v okviru mednarodnih projektov, bilateralno raziskovanje (Švica, Francija, ZDA, Japonska, Črna Gora; Makedonija itd.).

Na pedagoškem področju imamo v načrtu še skupne magistrske programe, skrb za tuje študente in spremljanje njihovega dela in napredka mora postati stalnica našega dela, če želimo ohraniti njihov interes za študij pri nas. Raziskovalno pa želimo mednarodno sodelovanje še okrepiti, saj smo šele dobro začeli, bolj se moramo usmeriti na raziskovalne razpise ERC, Horizon in iskati sinergije tako znotraj univerze kot pri že vzpostavljenih stikih na mednarodni ravni.

Kakšni so načrti za prihodnost? Boste krepili razvoj fakultete bolj v pedagoški smeri ali bolj v znanstvenoraziskovalni? Načrtujete morda v prihodnosti tudi kakšno nove študijske programe?

Fakulteta mora za uspešno delovanje enakovredno razvijati tako pedagoški kot raziskovalni potencial. Ker je bil slednji na naši fakulteti preskromen, smo se morali prebuditi in spodbuditi manj aktivne ter podpreti aktivne raziskovalce oz. raziskovalne skupine, da smo dosegli premik in prave rezultate. To moramo nadaljevati, vendar vedno v sozvočju razvoja pedagoškega dela.

Programi, ki se izvajajo in razvijajo skladno z raziskovanjem v znanosti, iz katere izhajajo, omogočajo mednarodno kompetitivno študijsko-raziskovalno izobraževanje. Raziskovalna dejavnost in uspešnost hkrati omogoča in vzpostavlja materialne pogoje za izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov ter tudi pridobivanje novih. Ne nazadnje pa naša raziskovalna dejavnost in uspešnost omogočata vključevanje študentske populacije v raziskovalno delo na vseh ravneh študija.

Razvoj novih programov mora biti premišljen in preverjen proces, še posebej v humanistiki. Obseg študijskih programov na fakulteti je sedaj vertikalno zaokrožen, smiselno dopolnjen v okviru znanstvenih disciplin, vsebine so tudi ustrezno medsebojno povezane in prepletene. Poudarjamo interdisciplinarnost v humanistiki, povezovanje disciplin v dvopredmetnih programih, tudi povezovanje in vključevanje naravoslovnih in IKT vsebin, vendar je tudi v tem pogleda smiselna in potrebna recipročnost. Posebno skrb bomo usmerili v programe na 2. stopnji, želimo si razviti mednarodne magistrske programe in tudi kak program v angleškem jeziku.

Danes na fakulteti poleg osmih pedagoških oddelkov delujeta dva raziskovalna inštituta, centri za jezike, Konfucijeva učilnica Koper in prav vsi s svojim delom oblikujejo prepoznavnost in potencial naše fakultete. Vključeni smo v mednarodne mreže in katedre, podpisane imamo številne mednarodne sporazume o sodelovanju, kar omogoča našim študentom in sodelavcem pot v svet in privabi k nam tuje študente in seveda mednarodne strokovnjake, ki kakovostno nadgrajujejo naš pedagoški proces in raziskovalno delo.