IDEJA ZA DRUGAČNO PREŽIVLJANJE POČITNIC: Tako so se otroci zabavali pred več desetletji

Šolarji na zimskih počitnicah, ki so še brez počitniških načrtov, lahko kakšno idejo za uživanje na snegu najdejo tudi pri tistih, ki so bili v njihovih letih pred več desetletji. Ti so se ponekod po zasneženem klancu dričali na vrečah, napolnjenih s slamo, v delu Dravske doline pa so poznali nekakšno majhno smučko s sedežem, pležuh.

Selničani in prebivalci obronkov Kobanskega v Dravski dolini dobro poznajo pležuh, ki je bil v preteklosti zlasti za mlajše pogosto edino prevozno sredstvo v zimskih mesecih. Z njim so se vozili v dolino, v šolo in k maši, uporabljali pa so ga tudi za igro na snegu.

"V Selnici ob Dravi je bil pležuh v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja pozimi poleg smuči in sani običajno prevozno sredstvo," je za STA pojasnil predsednik Društva za ohranjanje ljudskega izročila Country club iz Selnice ob Dravi Jani Dolinšek. Kot se spominja, so se s pležuhom pogosto vozili pozno v noč, pri tem pa si svetili z baterijo.

Pležuhi, ki so jih v preteklosti izdelovali iz ostankov lesa v drvarnici, prvi pa naj bi po krajevnem izročilu segali v čas izpred 200 let, so danes lahko iz sodobnih materialov in celo z oblazinjenimi sedeži.

Na ukrivljeno desko, ki so jo sneli z neuporabnega soda, so pritrdili nosilna stebrička, nanju pa sedež in krmilno palico. Pri tem so jim pogosto pomagali starejši bratje ali drugi sorodniki. "Smuči so bile drage, pležuh pa smo lahko naredili sami," je navedel.

Selniški otroci so se pred desetletji po zasneženem klancu spuščali tudi na vrečah, napolnjenih s senom ali slamo, fantje pa so igrali hokej na zamrznjenih ribnikih. "Palice za hokej smo naredili iz kakšnih vej," je dejal Dolinšek.

Kaj so gojšple?

Na območju Škofje Loke na Gorenjskem pa so se še pred 2. svetovno vojno na zamrznjenih površinah drsali s posebnimi drsalkami, "gojšplami", ki so si jih naredili sami. "To so bile lesene drsalke brez čevlja s kovinsko obrobo, ki smo jih privezali na škornje ali na čevlje, odrivali pa smo se s palico," je za STA dejal Brane Tavčar iz društva Rovtarji, kjer si sicer prizadevajo za ohranjanje dediščine smučanja po starem. Kot je dejal, so lesene drsalke kasneje zamenjali s kovinskimi, ki so jih na čevlje privili z vijaki.

Tako kot na drugih območjih, kjer so bile v preteklosti hude zime z veliko snega, so tudi na Škofjeloškem pozimi za premikanje po snegu uporabljali smuči. Namazali pa so jih z voskom, ki so ga stopili s pomočjo starega litoželeznega likalnika, "peglezna". "V likalnik smo naložili trske in jih zakurili, ko pa se je ogrel, smo z njim "peglali", likali smučko," je povedal Tavčar.

Deli novico: