Evropska komisija se ne bo izrekla o postopku, ki ga je Slovenija sprožila proti Hrvaški zaradi domnevnega kršenja evropskega prava v primeru zavračanja arbitražne sodbe o meji, trdi hrvaški Večernji list. Tudi Jutarnji list ocenjuje, da bo komisija zadržana do slovenske tožbe, da bi se izognila hrvaškim obtožbam o pristranskosti.
HRVATI Z NEURADNIMI INFORMACIJAMI: Pritiski iz Ljubljane ne bodo obrodili sadov
Svet
Večernji list se sklicuje na neimenovane vire pri Evropski komisiji, ki naj bi tudi Slovenijo neformalno obvestili, da se komisija ne bo izrekla o "postopku, ki se pogovorno imenuje tožba". "To postavlja Ljubljano v neugoden položaj, ker zadržanost komisije pomeni, da tožbe ne podpirajo," sklepa zagrebški časnik.
Kot izpostavlja, je komisija "izjemno dober lakmusov papir", ki predvideva uspeh tožb na Sodišču EU v Luksemburgu. Države, ki so tožile druge države brez podpore komisije, so tožbe izgubljale, navaja.
Med drugim poroča, da "iz Slovenije prihajajo signali", da bo nova slovenska vlada počakala na stališče Evropske komisije, potem pa bi poskusili doseči dvostranski dogovor s Hrvaško. Če to ne bodo uspeli, bodo jeseni tožili Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu. Dodaja, da je to informacijo sicer treba vzeti s previdnostjo, ker ni jasno, kdo bo sestavljal novo slovensko vlado in kakšno stališče bo imela do Hrvaške glede arbitraže.
Poudarja še, da se Slovenija v tožbi ne sklicuje na vprašanje meje niti na hrvaško zavračanje arbitražne sodbe, temveč na njene posledice.
"Pričakovati je, da bo Evropska komisija 'verjetno' zaradi taktičnih in političnih razlogov zadržana do slovenske tožbe, da je Hrvaška ne bi obtožila, da je izbrala stran," ocenjuje Thomas Bickl, nemški strokovnjak, ki se ukvarja s slovensko-hrvaškim sporom. Kot dodaja, bo komisija v postopku na sodišču lahko izrazila svoje mnenje tako kot vsaka druga država, ki je zainteresirana, da bi se izjasnila o sporu.
V primeru, da komisija soglaša s Slovenijo, bo potem Bruselj sprožil tožbo proti Hrvaški na sodišču v Luksemburgu. Zagrebški časnik spominja, da je doslej v podobnih primerih bila uspešna samo Francija, ki je tožila Veliko Britanijo zaradi postopkov britanskih oblasti do francoskih ribičev. Ostale tožbe so bile zavrnjene ali so strani v postopku dosegle dvostransko rešitev.