26 °C
DANES
JUTRI
14 °C
24 °C
21:27
24.05.2017

HRVATI LAHKO POŠLJEJO CIMOS V STEČAJ TIK PRED PRODAJO: Kupnina še ni nakazana!

Cimos hrvaški slabi banki dolguje 40 milijonov evrov, poroča Radio Slovenija. Kar pomeni, da naši južni sosedje lahko pošljejo Cimos v stečaj še preden ga prevzamejo Italijani. Zaposleni se po kolektivnem dopustu vračajo v tovarno, a naj bi bila nova naročila negotova.

Uredništvo/rtvslo.si Foto: poslovni.hr, glasistre.hr, Portal Naša Bujština
10.01.2017 ob 08:42

Kdaj bo končana prodaja Cimosa, ostaja še vedno nerešeno vprašanje. Pred petnajstimi leti je Cimos za naložbo v Buzetu pri Riječki banki najel posojilo. Ker je omenjena banka propadla, je terjatev prevzela hrvaška slaba banka (DAB). Ta zdaj od Cimosa terja 20 milijonov evrov, znesek pa naj bi skupaj z obrestmi narasel na več kot 40 milijonov evrov.

Po poročanju Radia Slovenija se želi italijanski kupec poravnati, a naj Hrvati še ne bi odgovorili na zadnjo ponudbo slabe banke (DUTB). V slednji so bili ob podpisu prodajne pogodbe z italijanskim kupcem optimistični okrog pogajanj s hrvaško stranjo. Menili so, da je sicer vse mogoče, a naj bi po njihovem prepričanju obe strani jemali pogajanja odgovorno, saj je Cimos pomemben zaposlovalec tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Na Hrvaškem Cimos zaposluje 1200 delavcev. Prodajna pogodba je bila podpisana oktobra lani. Vrednost posla znaša 110 milijonov evrov. Ker so Italijani prevzeli Cimosov dolg, bo kupnina 100.000 evrov. Italijani kupnine še niso poravnali, oziroma naj bi jo poravnali ob koncu posla.

A je konec posla očitno pod vprašajem, saj je hrvaška tožba dovolj visoka, da Cimos pahne v stečaj.

Sicer je vodstvo Cimosa zaposlenim dejalo, da pričakujejo zaključek pogajanj konec leta 2016, vendar, kot kaže, ne gre po načrtih. Zaradi tega so se v negotovosti znašla nova naročila.

Italijanski kupec je v koprskem podjetju redno prisoten, saj naj bi se pripravljal na prevzem, ki je ob ugodnem razpletu omenjenega zapleta načrtovan za letos spomladi.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
lino | 10.1.2017 ob 20:57
1
- +
pri vsem skupaj je zanimivo, da se slovenska politika ničesar ne nauči od hrvatov. Nevem zakaj ne zahteva SLO ves denar, ki ga hrvaška podjetja v času skupne države najemala od slovenskih bank in po osamosvojitbi niso več vračali kreditov. Kaj je z nepremičninami(objekti, tovarnami, ....) ki so po osamosvojitvi ostala na hrvaškem in si jih je hrvaška lepo "nacionalizirala", kaj je z dolgom hrvaške do nuklearke,......
Hrvati pa lepo izterjajo dolg za varčevalce LB, denar za nedobavljeno elktriko iz nuklearke,..... vse jim rata ,i pa samo gledamo in plačujemo. SRAMOTA
nekdo | 10.1.2017 ob 20:49
0
- +
Kolko je se pokradlo v Tem Cimosu.Sej se lahko cudimo kako je se vedno ziv.Bogi delavci ki so delali po 12 ur.Iskoriscanje in mobing je normalna stvar bila v Cimosu.Ce bi se vrnu pokradeni denar verjetno bi presego stevilko prodaje Italijanom.
lino | 10.1.2017 ob 20:44
0
- +
ja po teh komentarjih pa res vidiš kakšne strokovnjake imamo, kot npr. komentator " @ krnekdo | danes ob 17:18" ki je zapisal, da je slaba banka (DUTB) dolg prevzela že pred 15 leti, torej 14 let pred njenim nastankom, ta je pa res močna. Za dolg odgovarja tisti, ki ga je najel oz. vzel in to je vodstvo ali pa lastnik podjetja, kako je bilo to z oz. v Cimosu, se tudi ve.
Edino kar je tukaj zanimivega je to, da bi se lahko slovenci predvsem pa slovenski politiki nekaj naučili od hrvatov, to je da za vsako ceno in neglkede na kakršne koli odnose (poslovne, prijateljske ,...) zahtevajo svoje neglede na to ali so upravičeni ali ne. nevem zakaj slovenci ne znamo, nočemo,.... in vedno pod nekim izgovorom (dobrososedki odnosi, prijateljstvo, poslovne vezi,....) hrvatom vedno popuščamo in si ne znamo vzet tistega kar je naše kot so to krediti, ki so jih hrvaška podjetja jemala pri slovenskih bankah še v času skupne države, pa nepremičnine (tovarne, podjetja, turistični objekti,...), ki so bili zgrajeni in postavljeni za čas skupne države, po osamosvojitvi, pa je to pristalo vse v hrvaškem nacionalnem interesu in hrvati nti slišat nočejo, da je kaj treba vrnit, plačat,... slovenci pa zadev ne znamo izpeljat tako kot so to hrvati naredili z varčevalci v LB in jim mora slovenija sedaj vračat z obrestmi.
Res žalostno, da se slovenska politika nič ne nauči.
V primeru Cimosa bodo hrvati zagotovo vztrajali pri svojem prav neglede na kakršne koli odnose do slovencev, slovenske politike, dobrososedskih odnosov, prijateljstva,......
pinkoponko | 10.1.2017 ob 17:56
2
- +
@@krnekdo... 15 let nazaj slaba banka Ma ne streljaj... Pa naj država plača hrvaški in Italijani plačajo nam... Kje je problem? Če ga pa pihnejo v stečaj pa bo stečajni prodal podjetje in Italijani bodo pokrili dolg in zalaufali pod novim imenom...Problem bi bil če bi se pokazal dolg za katerega kupec ne bi vedel, tukaj je pa sam vprašanje komu bo poravnal...
@ krnekdo | 10.1.2017 ob 17:18
1
- +
Ta dolg je nastal v začetku 90 leta,tako da ne govorite neumnosti če neveste ozadja,slaba banka pa je pred 15 let.prevzela dolg
murje | 10.1.2017 ob 16:32
1
- +
Vsi tisti vodstveni in vodilni kadri, ki so podcenjevali ukrepe Hrvaške zaradi nastalega dolga v začetku drugega tisočletja, bi morali plačati razliko v kupnini, tako, kot bo sedaj to doletelo prvo nadzornico Merkurja d.d. in hkrati direktorico Proteja. Cimos nekoč ponos Kopra in Obale ter Istre je sedaj pred težkimi časi, saj so kar tekmovali, kako narediti čem več škode in ustvariti "neznosne" pogoje za poslovanje ter razvoj podjetja. Če se spomnimo s kakšno vehementnostjo so sponsorizirali Rokometni klub Koper in to, kljub zavedanju, da bo klub zelo težko vrnil denar, saj je bilo to takrat najmanj 8.000.000 €, ki bi danes še kako pomagal prezadolženemu matičnemu podjetju. Spominjam se časov, ko je Comos v času gospodarske rasti in izobilja porodnišnici kupil otroške posteljice ter dekice za novorojenčke, sedaj bi pa sam potreboval veliko pomoči za ohranitev mnogih obstoječih delovnih mest.

1989

Uvrstitev /Občina/ Narodni dohodek na prebivalca v K din/:

1. Ljubljana Center - 50.367
2. Velenje - 32.799
3. Maribor Tezno - 28.830
4. Ljubljana Bežigrad - 26.049
5. Celje - 25.130
6. Ribnica - 25.039
7. Ljubljana Šiška - 23.864
8. Novo Mesto - 23.781
9. Metlika - 23.185
10. Izola - 22.372
11. Nova Gorica - 20.667
12. Krško - 20.064
13. Koper - 19.998
14. Kamnik - 19.992
15. Ljubljana Moste Polje - 19.918
16. Maribor Rotovž - 19.740
17. Trbovlje - 19.735
18. Maribor Pobrežje - 19.476
19. Škofja Loka - 19.414
20. Tržič - 18.845
21. Kranj - 18.275
22. Sežana - 17.819
23. Idrija - 17.642
24. Slovenske Konjice - 17.542
25. Žalec - 17.375
26. Maribor Ruše - 16.898
27. Cerknica - 16.863
28. Piran - 16.740
Vir: Mandrač

"Majhni dolgovi ubogega človeka povzročajo mnogo hrupa, gromozanski dolgovi države pa rastejo tiho in nemo."
(Stara modrost)
dobri sosed Hrvat | 10.1.2017 ob 14:14
3
- +
Lahko ste sigurni, da bodo Hrvati zaj.....i zadnji moment.
Krnekdo | 10.1.2017 ob 13:57
2
- +
Cimos:
Kaj ima tu veze Cerar, to je zelo stara stvar (15 let) ve se kdo je bil takrat na vladi, če misliš krivit koga. Tu so bolj krivi direktorji in svetovalci direktorja (in še kakšni pravniki - direktor sam ni sposoben izpeljat celega projekta)
Mitja | 10.1.2017 ob 13:17
4
- +
Strinjam se z Ibrom in c£krjem ! Nestrokovni ljudje na polozajih so samomor za bilokatero podjetje,zal. PRI cimosu pa GRE se za tezo kreditov.
Razen Tita in njegovih | 10.1.2017 ob 13:14
1
- +
nisem še slišal, videl, da bi se današnji politiki kaj oznojili, spotili. Pahor maraton miru?
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno