Slovenija je teran zavarovala na trgu EU z zaščiteno označbo porekla, a Hrvaška to zaščito spodbija in zahteva pravico do uporabe besede teran tudi pri označevanju svojega vina. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je prejšnji teden o tem v Bruslju pogovarjal z evropskim komisarjem za kmetijstvo in podeželje Philom Hoganom. Dogovorila sta se, da bo komisija preučila argumente Slovenije, ta pa ji bo v prihodnjih tednih posredovala dodatna pojasnila.

Vodopivec tako kot drugi slovenski strokovnjaki in politiki vztraja, da se je zgodba z zaščito terana končala leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU. Spomnil je, da Hrvaška slovenski zaščiti terana ni nasprotovala takrat, ko bi lahko. "Danes zahtevamo, da spoštuje pravni red in vse, kar reče ter napiše, od naše diplomacije pa, da bo upravičeno zaščito terana branili z vsemi pravnimi sredstvi," je za STA dejal priznani enolog Vodopivec.

Kulturna dediščina in vir dohodkov

Teran je slovenska kulturna dediščina, je poudaril sogovornik in opozoril, da predstavlja tudi pomemben vir prihodkov za več kot tisoč vinogradnikov in vinarjev. Na Krasu teran pridelujejo iz sorte refošk, Hrvaška pa vztraja, da svoj teran prideluje iz trte teran, vendar je Vodopivec spomnil na izsledke lanske študije več slovenskih in hrvaških znanstvenikov, da gre za genetsko isto sorto, ki na Krasu ob posebnih naravnih danostih in tehnikah pridelave daje vino teran.

"Tujega nočemo, svojega ne damo. Ne smemo popustiti," pravi enolog Friderik Vodopivec.

Čeprav Hrvati nimajo strokovnih adutov, poskušajo zdaj politično doseči cilj, je dejal Vodopivec, ki ne razume, zakaj zdaj odpirajo to zgodbo. Prav tako ga čudi ravnanje Evropske komisije. Prejšnji komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos je namreč dejal, da je zgodba glede zaščite terana končana in da je zaščita slovenska. Vodopivec se zato sprašuje, ali je komisija resna institucija ali kameleon, ki spreminjajo barvo, kakor mu odgovarja.

Hrvati so nesrmani

S strani Italijanov, kot je dejal, nimajo nobenih zahtev in dobro sodelujejo. Slovenske diplomate je sogovornik zato pozval, naj bodo bolj glasni in bolje pripravljeni na napad Hrvatov, "ki so nesramni". "Tujega nočemo, svojega ne damo. Ne smemo popustiti," je sklenil.

Slovenska vlada poudarja, da ima teran nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v EU pa ima tudi polno zaščito EU kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk. Vlada je kmetijskemu ministrstvu zato sredi julija naložila, naj vztraja pri zaščiti terana brez kakršnekoli izjeme glede uporabe zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

Del nacionalne identitete

"Zaščita terana je tudi del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter bistvenega ekonomskega pomena za Kras. Slovenija verjame v transparentnost delovanja Evropske komisije in pričakuje spoštovanje obstoječega pravnega reda EU," so zapisali.