Okoljska organizacije je ta opozorila zapisala tudi v pripombe na hrvaški program, ki jih je posredovala ministrstvu za okolje in prostor. Od Slovenije zdaj pričakujejo, da se bo do programa opredelila negativno.

30 dni javnosti predstavljali gradivo

Hrvaška načrtuje raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov na 29 raziskovalnih območjih v Jadranskem morju, v četrtek pa se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji zaključila 30-dnevna javna razgrnitev gradiva, ki so ga pripravili na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo.

Greenpeace v Sloveniji ugotavlja, da je gradivo pomanjkljivo in bi ga bilo treba na številnih mestih izpopolniti ter nato ponovno dati v javno razgrnitev. Študija, ki spremlja program, namreč ni celovita in ne vsebuje konkretnih ukrepov za preprečevanje oz. blažitev negativnih učinkov na okolje.

Študije vplivov šibke

Kot so našteli, študija predvsem ne opisuje in upošteva vplivov morebitnih pridobljenih ogljikovodikov na podnebje in biotsko raznolikost, ne zajema kumulativnih, dolgoročnih in posrednih vplivov na okolje in ljudi, manjkajo informacije o vplivih čiščenja morebitnih izlivov nafte na okolje in ljudi, ...

Sporno se jim tudi zdi, da bo moral nadzor nad onesnaženjem v večini primerov izvajati onesnaževalec. Študija pa prav tako popolnoma ignorira vpliv programa na podnebne spremembe, so opozorili. Opozarjajo tudi, da je bilo javnosti sodelovanje v postopku javne razgrnitve v Sloveniji oteženo.

Nasprotuje 10.000 posameznikov in orgnizacij

O velikem pomenu tega spornega projekta za slovensko javnost priča tudi uspešnost kampanje S.O.S. za Jadran. V treh tednih je svojo podporo skupini nevladnih organizacij, ki se na Hrvaškem bori za ukinitev teh načrtov, v Sloveniji oddalo več kot 10.000 posameznikov in organizacij.